Arheološka izkopavanja v Kolombanu

Kolomban je naselje nad Ankaranom, ki je bilo poseljeno že v antiki, ko je tam stala ena izmed mnogih vil rustik, ki so se nahajale v zaledju slovenskega morja. Na območju starejše rimskodobne poselitve se je po uveljavitvi krščanstva v 4. stoletju tukaj nahajalo versko središče, kar je značilno za mnoge rimskodobne naselbine tudi neposredni na obali. Tukaj je v zgodnjem srednjem veku bila zgrajena cerkvica, ki je v zgodovinskih virih izpričana kot cerkev sv. Kolombana. Za potrebe izgradnje stanovanjske hiše so v letu 2018 tam potekale arheološke raziskave.

Edini indic, ki opominja na rimskodobno uporabo območja raziskav predstavlja predvsem odkritje posameznih odlomkov antične opeke, ki pa je bila odkrita v mlajših plasteh. Nivo rimskodobnih pohodnih površin namreč ni bil ohranjen nikjer na najdišču. Predvidevamo da so le-te bile uničene že v zgodnjem srednjem veku med izgradnjo cerkve in urejanjem pokopališčnega prostora okoli nje. Sama cerkvica, ki smo jo odkrili ohranjeno v ruševinah, je bila uporabljana v vsaj dveh fazah, v zgodnji pa je bila tudi nekajkrat prezidana. Okoli nje je bilo urejeno pokopališče, znotraj katerega je bilo dokumentiranih 17 grobov. V sedmih grobovih je bil pokopan en pokojnik, v šestih pa po dva posameznika. Izstopata dva grobova, kjer smo našli večje število skeletov. Grobovi so v tlorisu bili pravilne oglate oblike in orientirani v smeri vzhod – zahod z odmikom proti jugu. Stene in pokrovi grobnih konstrukcij so bili iz večjih flišnih klesancev. Ker bloki skrinj niso bili narejeni v enem kosu, je v grobove vdirala voda. Posledica je opazna predvsem v legi posmrtnih ostankov, ki niso bili odkriti v legi, v kateri so bili pokopani. Pokojniki so bili pokopani brez pridatkov, v zgolj enem grobu so bile odkrite steklene jagode.

Zgodnjo fazo cerkvice in grobove okoli nje umeščamo v obdobje zgodnjega srednjega. Glede na pisne vire pa je še znano, da se je bogoslužje v njej prenehalo izvajati najkasneje pred drugo svetovno vojno.