Junija 2021 se je del ekipe Skupine STIK mudil v pokrajini ob Muri, natančneje v vasi Beltinci. Le lučaj stran od dvorca Beltinci leži ledenica, ki je bila predmet arheološke raziskave. Dela so se izvajala za naročnika Občina Beltinci v skladu s pogoji, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Opravljen je bil arheološki strukturni pregled, stavbna analiza, čiščenje površine in arheološko dokumentiranje uničenja.
Beltinci so prvič omenjeni v listini iz leta 1322, ki je shranjena v arhivu na Madžarskem. Beltinci že stoletja predstavljajo upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije s sedežem v beltinskem gradu. Slednji je bil prvič opisan leta 1532, njegov nastanek pa naj bi segal nazaj v 13. stoletju. V 17. stoletju je bil prenovljen, od obnove so se ohranili trije nadstropni trakti z valjastimi vogalnimi stolpiči in arkadno dvorišče. Obdaja ga obsežen park,kjer se nahaja tudi ledenica.
Kot nam je povedala gospa Marija Šraj
Po pričevanju krajanov so ledenico v Beltincih uporabljali za shranjevanje ledu, pridelkov in vseh živil vse do začetka vojne. Takoj po koncu vojne se je v grad naselila vojska in ga leta 1955 zapustila; v gradu pa so nato pričeli s poukom nižje gimnazije. Le-ta se je v gradu obdržala do leta 1957, nato pa se je preimenovala v Osnovno šolo Beltinci. V tistem času je telovadbo učil vnet smučar, ki se je domislil, da bi hribček, pod katerim je bila ledenica, lahko uporabil kot smučarsko skakalnico. Ta je postala prava senzacija, o kateri je pisal tudi Pomurski vestnik. Kmalu po začetku uporabe so se tla začela vdirati, zato je ravnatelj takoj naročil, da prenehajo s tovrstnim početjem. Ker so se v šoli ogrevali s premogom in drvmi, se je nabralo ogromno odpadkov; ravnatelj je našel rešitev v ledenici, kamor so vsak dan vozili odpadke, dokler se ni povsem napolnila…
Ledenice (shrambe, stavbe za led)so v polpreteklih dobah uporabljali za hranjenje ledu in so na nek način nadomeščale današnje hladilnike. Naša ledenica je grajena iz polne opeke, ima dve kupoli in je del kulturnega spomenika grad Beltinci. Poznamo tri vrste ledenic: vkopane v zemljo kot klet v hiši, samostojni objekti nad zemljo, ali vkopane v hrib. Stene so bile pogosto kamnite, najboljša streha je bila lesena, najboljša kritina pa slamnata. Tovrstne ledenice najdemo v Italiji in na Krasu. Kjer je bilo mogoče, so za ledenico uporabili vodoravne rove; le-ti so najštevilčnejši v Lendavi.
Beltinci – ledenica by SSTIK on Sketchfab
Tloris klasične ledenice je vedno okrogel, prečni prerez pa kaže konično obliko, da se je led, ki se je topil, polzel navzdol in zraku onemogočal, da bi ga topil še bolj. Na dnu je bil vedno odtok vode. Led so pridobivali v bližnjih rekah in potokih, ko je bili le-ti zamrznjeni in so jih prenesli v ledenico. Led so zlagali v plasteh, vmes pa so naložili listje, veje ali slamo, da se ni sprijel. Rove so zaprli z dvojnimi lesenimi vrati. Iz jam so nosili led na vozove in ga razvažali do tistih, ki so ga potrebovali (predvsem gostilne, mesarji, grajska ter mestna gospoda).
Največ ledenic je bilo odkritih prav v severovzhodni Sloveniji. Nekatere so v kleteh gostiln, druge so samostojne, kot na primer dvojna ledenica pri gradu, ki je bila predmet naše raziskave. Z industrijsko revolucijo je dejavnost zamrla in tako so bile prepuščene pozabi (ponekod so jih nato uporabili tudi kot vinske kleti).
Dodaj odgovor