Grad na Kozlovem robu se v pisnih virih  omenja že v 12. stoletju in velja za eno najpomembnejših grajskih stavb na severnem Primorskem. Upravljalci tamkajšnjih posesti so se tekom stoletij menjevali – oglejski patriarhi, Benečani ter tudi Habsburžani. Zadnji lastniki so bili grofje Coroniniji v drugi polovici 17. stoletja. Stavba je že skoraj 400 let v stanju propadanja, v 17. stoletju je bila v zelo slabem stanju, v 18. stoletju pa že popolnoma v ruševinah.

Občina Tolmin v naslednjih letih načrtuje temeljito prenovo gradu in okolice, v katero bo vključena tudi dopolnitev njune prezentacije. Prenova bo med drugim posegala v starejše ostaline gradu, ki so – skrite pod površjem – očem trenutno še nevidne. Tako so pred pričetkom kakršnihkoli gradbenih posegov v to območje potrebne arheološke raziskave. Tolminski muzej ter zavod  Skupina STIK smo v okviru celostne sanacije gradu na Kozlovem robu arheološka izkopavanja  na območju severnega medzidja izvajali že v poletju 2020. Raziskava je bila delno financirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta Merlin CV, ki je del širšega projekta Interreg Italia – Slovenia. Med takratnimi ugotovitvami je najbolj zanimiva ta, da je del severnega medzidja v 16. stoletju predstavljalo smetišče, na katerem je najpogosteje pristal kuhinjski odpad. Temu v prid govori predvsem nepregledna količina tam odkritih živalskih kosti in kuhinjskega posodja. Med takratnimi najdbami izstopajo še odlomki krožnikov z okrašenimi cvetovi, gravirana lončenina s podobo zajca, pečnice s podobami angelov, vilice, škarje, železne osti za samostrel ter lovska piščalka iz merjaščevega čekana. Poleg predmetov, ki so jih graščaki uporabljali v vsakdanjem življenju, pa smo odkrili tudi »prestižnejše« predmete – zlat prstan, zlatnik ter marmornato žensko doprsje, ki je verjetno krasilo eno izmed soban tukaj živečih plemkinj.

Raziskave v okviru istega mednarodnega projekta pa se na Kozlovem robu nadaljujejo tudi letošnje leto. V maju smo na podlagi predhodno opravljenih geofizikalnih meritev na območju zgornjega platoja vzpetine opravili deset testnih sond. Geofizikalne meritve so bile izvedene na območjih, kjer se na podlagi načrta italijanskega arhitekta Giovannija Pieronija iz leta 1637 predvidevajo še neraziskane arhitekturne ostaline gradu. V treh sondah smo naleteli na dele zunanjega obzidja, ter v eni ostaline utrjenega vhoda v grad, ki je bil dostopen iz jugozahodne strani. Tam so v eni izmed sond bili odkriti še zidovi domnevno gospodarskega objekta, prav tako izpričanega na Pieronijevi karti. Rezultati, ki smo jih pridobili so dali izhodišča za nadaljnje raziskave. V začetku avgusta so se tako pričela izkopavanja, ki se osredotočajo na dokumentiranje jugozahodnega dela zunanjščine gradu. Obetamo si, da bomo tokrat zamejili gospodarski objekt ter dokumentirali glavni vhod v grad, ki je potekal iz te smeri. Prav tako se nadejamo dokumentiranja starejših, srednjeveških ostalin gradu, ki so izpričane s pisnimi viri, a z arheološkimi raziskavami do sedaj še nepotrjene.

  • Arheološke raziskave na gradu v letu 2020.
  • Arheološke raziskave na gradu v letu 2020.
  • Marmorno žensko doprsje.
Načrt gradu iz leta 1637 na katerega so umeščene arheološke sonde iz raziskav v maju 2022. V modro označenih sondah so bile odkrite ostaline JZ vhoda v grad ter zidovi gospodarskega objekta. Med aktualnimi izkopavanji nadaljujemo z njunim dokumentiranjem.

Če vas zanima, do česa se bomo v tem vročem poletju še dokopali, nam le sledite na naših družbenih omrežjih, kjer sproti objavljamo najbolj sveže novice o naših arheoloških raziskavah. Na Facebooku nas najdete preprosto pod imenom Skupina STIK, vseprisotni pa smo tudi na Instagramu, kjer vpišete @skupinastik in že nam lahko sledite.

Vir: Trije gradovi, tisoč zgodb (ur.: Miha Mlinar)

Foto: Matija Lukič, Davor Pečar