Skupina STIK v sodelovanju z občino Beltinci razkriva arheološko preteklost območja, kjer raste nova poslovno industrijska cona.
Pred načrtovano novogradnjo je leta 2017 Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na tem mestu izvedel predhodne arheološke raziskave – površinski pregled njiv, pri čemer je bil ugotovljen velik arheološki potencial na lokaciji Gmajna.
Zaradi tega smo arheologi iz Skupine STIK tu leta 2020 izkopali deset jarkov, t.i. sond, s katerimi smo ugotavljali obseg najdišča. Ker območje leži na Murski ravnini, ustvarjeni z rečnim delovanjem, si lahko predstavljamo, da je bila današnja površina včasih precej drugačna; razbrazdana, polna globeli, kotanj, strug in jarkov, ki jih je za sabo pustila reka Mura. Med raziskavami smo odkrili več nekdanjih strug, ki so potekale preko območja in nekoč razmejevale površino.
V sondah smo naleteli na sledi iz prazgodovinskega in rimskega obdobja. Med najdbami je prevladovala prazgodovinska lončenina iz mlajše železne dobe (okoli let 300 – 100 pred našim štetjem) in ostanki glinenega stenskega ometa. Odkrili smo tudi številne jame in jarke, ležeče ob omenjenih strugah, ki smo jih pripisali naselbini iz istega časa. Redke rimskodobne najdbe so bile verjetneje kot s poselitvijo območja povezane s poljedelsko rabo kulturne krajine.
Zaradi navedenih ugotovitev so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije sprejeli odločitev, da se na območju bodočega gradbenega posega izvede arheološka izkopavanja. Izvedbo le-teh je Občina Beltinci ponovno zaupala zavodu Skupina STIK.
Arheologi smo raziskave pričeli izvajati koncem julija in izkopavanja pa so postopno zajela celotno površino z bodočo gradnjo prizadetega območja, tako bodo dela potekala do druge polovice avgusta. Že v prvih nekaj dneh smo odkrili zelo zanimive najdbe in sledi nekdanje rabe območja – ostanke hiš keltskih prebivalcev teh krajev, ki se kažejo v obliki pravokotnih jam. Te različno velike jame, široke 2 do 3 in dolge 3 do 4 metre, so imele navpične stene in ravno dno, ohranil pa se le njihov spodnji del, globok do 0,5 metra (zgornji del je bil uničen z oranjem). Ob obodih poglobljenih hiš smo odkrili še manjše jame za stebre, ki kažejo na lego slemena strešne konstrukcije. Strehe so bile najbrž dvokapne, postavljene nizko nad tlemi in prekrite s slamo ali trstiko.
Ta preprosta prebivališča bi nas lahko napeljala k domnevi, da so bili Kelti na nizki stopnji civilizacijskega razvoja, a druge odkrite materialne ostaline take sklepe hitro ovržejo. V jamah – ostankih hiš – ter v drugih, ki so najbrž služile za kopanje gline, smo odkrili tudi številne odlomke lončenine. To so ostanki raznovrstnega posodja, dovršenost njegove izdelave pa priča o visoko razviti keltski lončarski obrti. Kelti so poznali in se ukvarjali tudi z železarstvom in kovaštvom, na najdišču smo odkrili železovo žlindro ter redke železne predmete. Med odkritimi in do sedaj še neraziskanimi jamami posebej izstopa ena precej globoka, za katero domnevamo, da bi lahko bila vodnjak.
Do sedaj raziskane ostaline kažejo na obstoj manjše naselbine, mogoče razpršene kmetije, ki se je raztezala na nizkih sipinah v neposredni bližini današnjih Beltincev. Njeno odkritje ne preseneča – arheologi smo v zadnjih 30 letih odkrili več podobnih keltskih vasi, predvsem pri gradnji južne murskosoboške obvoznice. O teh in še drugih raziskavah in njihovih rezultatih je že leta 2016 pripravil zanimivo razstavo Pomurski muzej Murska Sobota.
Za več informacij vas vabimo, da povprašate naše arheologe na terenu, še naprej pa nas spremljajte tudi tukaj in na naših družbenih omrežjih Facebook in Instagram.
Dodaj odgovor