31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije, 1. novembra pa dan spomina na mrtve. Zadnje čase pa se to obdobje vedno bolj praznuje kot tako imenovana noč čarovnic. Pri slednjem pogosto težko vidimo kaj drugega kot uvožen ameriški praznik, ki je postal dober izgovor za prirejanje tematskih zabav pred novim letom. Vendar pa se tudi tu kaže kako zelo so bili naši predniki povezani z okoljem in menjavanjem letnih časov. Morda že v neolitiku so namreč z raznimi praznovanji pospremili čas okoli konca oktobra, v različnih oblikah pa so se festivali ohranili čez različne kulture, religije in prostore prav do današnjih dni.

SAMHAIN

Kelti, ljudje večinoma severne Evrope, ki so se tudi v naše kraje naselili približno v letu 300 pr. n. št., so v noči 31. oktobra praznovali Samhain, enega izmed glavnih ognjenih festivalov njihove kulture. Z njim so označili konec poletja in žetve. Ognje v hišah so ugasnili ter prižgali velik skupni kres. Ob koncu festivala so hišne ognje spet prižgali s tistim iz velikega kresa in se tako pripravili na težke hladne zimske mesece. Nekateri raziskovalci so tudi mnenja, da je bil festival ob koncu poletja bolj povezan s pašništvom kot z žetvijo, saj se je takrat privedlo črede iz planin, ob podobnem festivalu 1. maja pa se jih je odvedlo nazaj v planine.

Kelti so verjeli tudi, da se je svet živih in mrtvih ta čas združil, tako da so duhovi umrlih prosto prehajali med svetom živih in mrtvih. Z njimi naj bi takrat komunicirali druidi, keltski svečeniki. 

DZIADI

Dziadi je praznik, ki so ga isti čas praznovala slovanska in baltska ljudstva. Gre za čaščenje duš prednikov. Po nekaterih prevodih naj bi dziady pomenil dobesedno »prednikov večer«. Duše umrlih naj bi se to noč vračale v svoja stara domovanja, kjer so se spoznali in pomenili s svojimi potomci. Ti so jih morali pogostiti, da bi lahko doživeli mir v onstranstvu, kar je potekalo v obliki metanja kosov hrane na mizo ali grob. 

KRŠČANSTVO

Naslednje na vrsti, da pusti svoj pečat prazniku, je bilo krščanstvo, v, kot smo videli že znanem ciklu prevzemanja starejših običajev. Papež Gregor III. je v 8. stoletju konec oktobra ustanovil praznovanje vseh svetnikov in mučenikov, leta 1000 pa je 2. november v krščanskem koledarju tudi uradno postal dan vseh duš.

Glede na podobne običaje, ki so se raztezala čez različne kulture in velik časovni razpon vidimo, kako zelo so bili naši predniki povezani in odvisni od okolja in letnih časov. Z načinom praznovanja danes pa na nek način le nadaljujemo tradicijo sprejemanja in spreminjanja starih ritualov.

Tekst: Domen Perne

Naslovnica: Raziskave zgodnje krščanskega pokopališča pod današnjo Gosposvetsko cesto v Ljubljani okoli 1. novembra leta 2017 (foto: arhiv Skupine STIK).