Sredi marca se v vremenskih razmerah, ki so idealne za muditi se na terenu, znajdem v 2 metra globoki in dober meter široki ter dolgi sondi. V bližini Ljubljane v Skupini STIK za potrebe izgradnje nove komunalne infrastrukture izvajamo, kot rečemo v takih primerih arheologi, arheološke raziskave ob gradnji. Tako iz vseh strani obdana s savskim prodom [1], ki se tukaj nahaja dobrega pol metra pod današnjo hodno površino in za katerega imam občutek da se lahko vsak hip usuje name, čistim profil, v katerem pa ni videti nobene arheologije. A tako pač je, že na faksu so nas učili, da je tudi podatek o tem, da na tem mestu v preteklosti ni bilo ničesar, arheološki podatek. In medtem ko gradbinci potrpežljivo čakajo, da dokončam svoje delo, da lahko oni nadaljujejo s svojim, klepetajo z lastnico hiše, do katere so pravkar skopali priključek za kanalizacijo in v katerem trenutno stojim. Lastnica hiše, radovedna gospa, se ob tem obrne še name, češ a jaz pa če gledam zemljo, da vse štima. Odgovorim ji, da sem arheologinja, od te točke naprej pa je scenarij nadaljnjega pogovora bil absolutno predvidljiv. Tako kot njeni sosedje pred njo, tudi radovedna gospa pove, da tukaj pa že ne bom nič našla, da bi morala iskati niže, ob cerkvi [2]. Na hitro ji odvrnem, da se tega popolnoma zavedam, a da je dokumentiranje potencialnih arheoloških območji del našega poklica. Ob tem mi v bran stopijo še gradbinci, ki da vedo nekaj takega, kar malo s ponosom povedo, da pač takšno je naše delo. In da ko bom opravila svoje, bodo z izkopom in polaganjem cevi lahko nadaljevali oni. Gospa sedaj vsaj približno razume zadevo. Približno zato, ker iz njenega tona in nadaljevanja scenarija sklepam, da še vedno misli, da si arheologi vedno želimo nekaj »najti« in da pred njenim pragom, z namenom da bomo to tudi »našli«, brskamo zanalašč [3]. Ko gospe povem, da vse kar vidim v profilu pred menoj so obdelovalne površine, ki so se tod razprostirale preden je na tam mestu bila zgrajena njena hiša, vidno olajšana pove, da še dobro. Približno vem, kakšen bo sedaj njen odgovor, a jo v želji potrditve domneve kljub temu povprašam, zakaj še dobro? Ja, ker potem bi bili tukaj še vsaj tri leta. Ker je to moja dolžnost, in ker na nek način še vedno rada ljudem razlagam o tem, kaj, zakaj, čemu, kako,… arheologija, ji skušam, čeravno morda preveč površno, razložiti, da ne bi bili tri leta, ampak kvečjemu dva tedna. Pogovor se je s tem tudi zaključil.

V trenutku mi je celotna zadeva dala misliti. Namreč, že leta se trudimo, da bi naše aktivnost čim bolj približali ljudem, a še vedno ostaja veliko tistih, ki do teh informacij ne pridejo. Oziroma pridejo, ampak jih arheološko delo, to je terensko raziskovanje ter zakaj se to sploh izvaja, ne zanima. Še vedno vlada prepričanje, da arheologi nekaj iščemo in ko bomo to našli, bomo na tistem mestu to raziskovali »tri leta«.

Poklic arheologa je marsikomu neznanka, zato je del aktivnosti v Skupini STIK že vse od naše ustanovitve pred desetimi leti usmerjen tudi v sprotno predstavljanje rezultatov naših raziskav. Koncept se ves čas spreminja, delo v tej smeri pa je dinamično kot je dinamičen tudi sam poklic arheologa. Ob tem se ves čas zavedamo, da najpomembnejšo vrednoto našega dela predstavlja ravno odnos ljudi do arheološke dediščine, katera največji vir svojih informacij črpa ravno iz terenskega arheološkega dela. Navkljub našemu trudu približevanja arheologije javnosti, je ozadje delovanja te zaradi takšnih ali drugačnih razlogov marsikomu še vedno nerazumljeno. Zato smo se v Skupini STIK to pomlad lotili projekta Najpogostejša vprašanja in odgovori (V&O), ki so nam jih obiskovalci najdišč ter naključni mimoidoči postavljali med arheološkimi terenskimi raziskavami. V želji zbrati čim več vprašanj povezanih z arheologijo, se obračamo na vse, ki nas spremljate ter tudi na kolege arheologe. In sicer nas zanima sledeče:

  • Kaj ste od nekdaj želeli vprašati arheologe, pa za to nikoli niste imeli priložnosti?
  • Kaj so najpogostejša, ali pa najzanimivejša vprašanja, ki so vam jih med vašimi izkopavanji postavljali mimoidoči, oziroma kaj vas sprašujejo ljudje, ko slišijo, da je vaš poklic čisto zares  arheolog?

Vaša vprašanja bomo zbrali na enem mestu, ter nanje skušali poiskati vsem razumljive, smiselne ter temeljite odgovore. Urejene jih bomo nato čez daljše obdobje delili po  spletnih omrežjih Skupine STIK, ki bodo nato dostopni kar najširšemu krogu ljudi.

Izkop za vzpostavitev komunalne infrastrukture s cerkvijo sv. Andreja v Kašlju v ozadju. Ob njeni gradnji v 70ih letih prejšnjega stoletja so bili odkriti rimskodboni nagrobni spomeniki. Nekateri od njih so danes vzidani v zunanjščino cerkve.

[1] Savski prod je izjemno sipka geološka osnova, sestavljena iz pretežno apnenčevih prodnikov in peska.

[2] S cerkvijo je imela v mislih cerkev sv. Andreja, ki se od območja gradnje aglomeracij in torej tudi našega območja raziskave nahaja nekaj 10 metrov južneje. V njeno fasado so vzidane rimskodobne nagrobne plošče, ki so bile odkrite med urejanjem okolice cerkve pred približno 30 leti. Zaradi tega je širše območje zavarovano z Zakonom o varovanju kulturne dediščine in ima svojo enotno številko dediščine (EŠD) 14900.

[3] Tako kot marsikdo drug (za kar smo verjetno deloma krivi tudi sami) tudi ona namreč ne more vedeti, da razlog za to tiči v dolgi in skrbno načrtovani verigi pravilnikov in zakonov.