—

Besedilo: Ana Toličič & Domen Perne

Foto: Matija Lukić (odlomek novoveškega krožnika odkritega med arheološkimi raziskavami na Kozlovem robu v Tolminu leta 2020)

—

Konec zime in pričetek pomladi je bil pri antičnih kulturah še bolj kot danes težko pričakovan čas. Ker so ljudje živeli v večjem sožitju z naravo, so dobro vedeli, da spomladansko enakonočje naznanja čas prerojene narave ter ponovnega življenja, ki ga je bilo potrebno proslaviti s čaščenjem božanstev rodovitnosti. Današnji simboli, s katerim proslavljamo veliko noč (kres, čokoladni zajčki, obarvani pirhi) imajo korenine v daljni preteklosti. S starimi, poganskimi, bogovi pa je povezana celo simbolika Kristusovega vstajenja v krščanski tradiciji. Katera pa so bila ta stara božanstva, mitologija katerih se je kasneje transformirala v krščansko motiviko?

KIBELO so prvotno častili kot boginjo narave in Veliko mater Frigijci, ki so živeli v osrednji in vzhodni Anatoliji. Grki so jo prevzeli pod imeni Gaje in Reje, za Rimljane pa je predstavljala Magno Mater. Rimljani so en cel teden v aprilu posvetili njenemu čaščenju. V najzgodnejših mitih je imela ljubimca Attisa, ki je umrl, vendar bil prerojen. V tem lahko iščemo začetek vzorca vstajenja od mrtvih v mitih, povezanih z bogovi, ki se jih časti v začetku pomladi.  

ISIS je bila boginja rodovitnosti in materinstva v starem Egiptu. Z njenim kultom sta povezana dva velika festivala, od katerih je eden od njiju potekal med spomladanskim solsticijem. V tem času so se vode Nila dvignile, s čimer se je lahko pričela poljedelska sezona. Dvig Nila naj bi povzročile ravno Isisine solze, ko je žalovala za umrlim možem Osirisom. Ta je kasneje preko njenega žalovanja tako kot Attis in kasneje Kristus, vstal od mrtvih.  

DIONIZ, MITRA in SOL INVICTUS / Izmed teh treh rimskih božanstev je Dioniz najbolj povezan z naravo in življenjem. Vstajenje od mrtvih je v njegovi mitologiji pogosta tema, pri čemer je enkrat prerojen on sam, drugič pa življenje vrača svoji materi Semeli. Mitra in Nepremagljivo sonce, ki sta bila kasneje povezana, pa sta bila poganska kulta, ki sta se s pojavom krščanstva kasneje transformirala v novo religijo. Mitra je bil na primer rojen iz skale na božični dan, njegovi privrženci pa so, tako kot danes kristjani, proslavljali spomladansko enakonočje.

BELTANE in OSTARA / Predvsem v Galiji kot tudi drugje po Evropi je bil razširjen praznik Beltane, med katerim je bil prižgan velik kres, ki naj bi varoval polja, živino ter ljudi. Vsi ognji v hišah in vse sveče so bile takrat ugasnjene, in ponovno prižgane z ognjem iz kresa. Severno evropejska germanska boginja rodovitnosti Eostre ali Ostara pa je poleg rituala kurjenja kresa v smislu današnjega praznika velike noči s tem še bolj povezana. Če ste se spraševali, od kje zajec nastopa v glavni vlogi velike noči, je Ostara pravi odgovor. Ona je bila namreč tista, ki jo je kot simbol  rodovitnosti predstavljal kunec.