Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru (2. del)

Dravska ravan je že od prazgodovinskih časov pomembno prometno križišče, ki povezuje prostor apeninskega polotoka s Podonavjem. Na poselitev od obdobja pozne mlajše kamene dobe naprej je vplivala ugodna geografska lega in rodovitnost pokrajine na bregovih reke. Poselitev se je oblikovala na robu dvignjene rečne terase, ki je s samo lego ob reki Dravi naravno zavarovana.

Najstarejši ostanki spadajo v čas pozne bronaste dobe – v cerkvi Marijinega vnebovzetja so bile odkrite jame z lončenino. Na več mestih na Vojašniškem trgu in v minoritskem samostanu bile odkrite mlajše železnodobne jame in lončenina, ki časovno spadajo v čas keltske poselitve pokrajine, ko se v Podravju že čutijo vplivi rimskega imperija. Ker pa so bili ostanki mlajše železnodobnih jam ob odkritju dodobra poškodovani, o njihovi namembnosti le stežka govorimo, verjetno pa gre za ostanek naselbine ob reki Dravi.

Pogled na notranjost hiše Vojašniški trg 3 – izpraznjene jame, ki jih na podlagi ostankov keramike datiramo v čas mlajše železne dobe (foto: L. Duranka; obdelal: D. Šegan)
Odlomek ostenja lonca z debelimi stenami in metličastim okrasom; glede na primerjave iz sosednjih najdišč ga datiramo v čas mlajše železne oz. začetek rimske dobe.

V času, ko so v naši deželi vladali Rimljani, bi lahko na mestu kasnejšega Maribora pričakovali rimsko vilo, ali manjšo naselbino (vicus). Glede na lego kasnejšega, srednjeveškega mostišča je verjetno, da je bilo že v času rimske okupacije na tem mestu mogoče prehajanje iz levega na desni breg reke Drave. O sami poselitvi na Vojašniškem trgu v rimskem času stežka govorimo, saj je bila večina najdb odkritih v hudourniških strugah, ki so iz severa, iz smeri današnje Koroške ceste proti Dravi ob močnejših deževjih odnašala zemljo.

Čeprav je bore malo najdb, ki smo jih uspeli datirati v čas rimske poselitve, izstopata dve najdbi – fibula in oljenka. Keramična svetilka – oljenka je bila odkrita v eni izmed teh hudourniških strug. V rimskem času so se oljenke razširile po celotnem takrat znanem svetu, vsaj ena je našla svojo pot tudi do današnjega Maribora. Z oljenkami so si nekdaj svetili, skozi luknjo na ožjem delu je bil napeljan stenj, ki ga je hranilo rastlinsko olje. Slednjega se je dodajalo skozi luknjo na osrednjem delu oljenke.  So pa oljenke pogost pridatek v rimskih grobovih – v okolici Lenta je bilo odkritih več rimskih nagrobnih plošč, ki so bile vzidane v kasnejše, srednjeveške hiše in v sodni stolp. Morebiti bi lahko na območju med Lentom in Vojašniškim trgom pričakovali davno pozabljeno rimsko nekropolo.

Keramična svetilka – oljenka, odkrita v eni izmed hudourniških strug v južnem delu Vojašniškega trga.

Med zanimivejše najdbe spada tudi čebuličasta fibula, ki je bila del vojaške opreme rimskega centuriona. Najdena je bila v jarku, pred vhodom v hišo Vojašniški trg 3. Čeprav je bila njena lega sekundarna, vseeno priča o tem, da se je v času 3. ali 4. stoletja tod potikala rimska vojska.