Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru (1. del)
Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru, ki v tem delu mesta s presledki potekajo že od leta 2005 počasi dopolnjujejo mozaik srednjeveške poselitve na levem bregu reke Drave. Medtem, ko se naša štajerska terenska ekipa počasi podaja novim izzivom nasproti, Vas vabimo, da se z nami podate na potovanje skozi zgodovino tega prostora. Skupaj bomo odštevali dneve do odprtja razstave ter spremljevalnega programa ob otvoritvi prenovljenega objekta na Vojašniškem trgu 3.
V jeseni leta 2017 sta zavod Skupina STIK in podjetje Primož Stergar s.p. pred pričetkom celovite prenove Vojašniškega trga in obnove hiše Vojašniški trg 3 za naročnika Mestna občina Maribor pričela z arheološkimi raziskavami. Prvi del raziskav, ki se je z daljšo vmesno prekinitvijo zaradi prilagajanja poteku gradbenih del zaključil v jeseni leta 2020, je pomembno prispeval k razumevanju dinamike uporabe prostora na današnjem Vojašniškem trgu ter omogočil raziskovalna izhodišča za nadaljnje raziskave, ki se nadaljujejo v letu 2021.
Najprej na kratko o sami zgodovini mesta in bližnje okolice. Lega ob reki Dravi je ugodno vplivala na poselitev že v času prazgodovine – od časa mlajše kamene dobe in vse do prihoda Rimljanov v dravsko ravan. Na Vojašniškem trgu so bili odkriti ostanki skromne poselitve iz pozne bronaste dobe, nekaj večjih jam pa glede na odlomke keramike spada v čas keltske poselitve prostora.
Najzgodnejše zgodnjesrednjeveške naselbinske ostanke iz širše okolice poznamo v Spodnjih Hočah, Malečniku, Spodnjem Dupleku in Slivnici, poseljena je bila verjetno tudi Poštela, poznana predvsem po naselbinskih najdbah iz starejše železne dobe. Po končanih madžarskih vpadih v prvi polovici 10. stoletja se je začel proces načrtne poselitve Dravskega polja. Podravje je bilo do vdora Madžarov priključeno vzhodni marki Svetorimskega cesarstva, po letu 955 pa je bila tukaj ustanovljena Podravska ali Ptujska mejna grofija. Sedež grofov iz stranske veje nemško-frankovske rodbine Spanheimov je bil verjeno na Pohorskem dvoru (grad Hompoš), šele v sredini 12. stoletja so se preselili na novo zgrajeni grad na mariborski Piramidi, ki je v pisnih virih prvič omejen leta 1164.
Srednjeveško mesto se je razvilo iz jedra ene od starejše naselbine. Na nastanek trškega naselja na območju današnje Koroške ceste in zahodnega dela Glavnega trga, katere zametke lahko po vsej verjetnosti datiramo v čas 11. stoletja, je vplivala ugodna lega v neposredni bližini mostišča čez reko Dravo.
Leta 1189 se Maribor omenja kot župnija, leta 1209 kot trg in leta 1254 kot mesto. Mesto se je začelo v drugi polovici 13. stoletja, za časa vlade kralja Otokarja II urbanizirati ter je dobilo štiristranično obzidje rombaste oblike z vzporednimi obrambnimi jarki. Vzpostavil se je nov centralni del naselbine na današnjem Glavnem trgu. Na zahodnem robu mariborskega mesta je nastalo Koroško predmestje, ki pa je v srednjem veku premoglo le nekaj hiš. Tam so prebivali manj premožni ljudje: podložniki s skromnimi zemljiškimi kompleksi, ki so se v večji meri preživljali z neagrarnimi dejavnostmi (obrt, trgovina, tovorjenje, dninarstvo). Ena najstarejših cest je vsekakor današnja Koroška cesta, ki je teka v smeri Dravske doline in na katero se je vezala prometnica, ki je povezovala oba bregova reke Drave.
V 14. stoletju so na najbolj izpostavljenih mestih obzidja pozidali obrambne stolpe, kot jedro mestnega obrambnega sistema so zgradili visoki oglati stolp ob župnijski cerkvi, sedanji zvonik stolnice. Tekom naslednjih stoletij so bili na mestno obzidje prizidani dodatni stolpi, poglobljeni so bili obrambni jarki, v 16. stoletju je bilo dozidano zunanje obzidje pred južno fasado obzidja ter štiri nove bastije. Z zmanjševanjem potrebe po urejenosti mesta v času novega veka je prišlo do postopne razgradnje obzidja, v 20. letih 19. stoletja je bilo mestno obzidje porušeno, obrambni jarki zasipani.
Dodaj odgovor