Pripravil: Matej Draksler

Foto na naslovnici: Matija Lukić

Foto najdbe: Hana Elikan Longo

Arheološke raziskave na območju grajske Bastije so razkrile pomembne ostanke srednjeveškega obrambnega sistema. Med najdbami izstopajo vhodni stolp, obrambni jarek, sledovi lesene palisade in zidana vrata, ki so povezovala grad z Mestnim trgom. Odkritja omogočajo nov vpogled v razvoj Ljubljanskega gradu ter hkrati tudi v obrambno zasnovo srednjeveške Ljubljane.

Najnovejše arheološke raziskave so razkrile vhodni stolp, vključen v obzidje Mestnega trga, ki je bilo zgrajeno najpozneje v začetku 13. stoletja. Gre za pomemben del najstarejšega obrambnega sistema srednjeveške Ljubljane, ki je nadzoroval dostop v mesto in na grad. Na južni strani ga je varoval obrambni jarek, ki je po strmem pobočju potekal od gradu do Ljubljanice pri Tranči. Jarek je prečkala pot z dvižnim mostom, ki je iz Starega trga vodila skozi vhodni stolp v obzidano mesto, oziroma v grajsko preddverje.

Risarska rekonstrukcija zidane trdnjave, oziroma “španhajmskega gradu” iz 13. stoletja (avtorica risbe: Lea Svrzikapa).

Vhodni stolp je bil zgrajen iz kamna, predvsem peščenjaka in skrilastega glinovca, kakršna se pojavljata na samem območju gradnje. Sklepamo lahko, da je izkop obrambnega jarka, zasekanega v skalno podlago, hkrati služil tudi kot priročen vir gradbenega kamna. Uporaba lokalnega materiala kaže na premišljeno prilagoditev gradnje naravnim danostim Grajskega griča.

Od stolpa je proti vhodu v grad vodila s prodniki utrjena pot. Kot ozek in globok kanal je bila vklesana neposredno v skalno podlago Grajskega griča. Ker je bila »ujeta« v pobočje, je bila prostorsko omejena, kar je omogočalo lažji nadzor dostopa proti gradu. V cestnem sedimentu je bil odkrit novec z začetka 15. stoletja, ki kaže, da je bila pot vsaj do tedaj še v uporabi.

Od vhodnega stolpa je proti vhodu vodila s prodniki utrjena pot, vklesana neposredno v skalno podlago. Glede na novec iz 15. stoletja, ki je ležal v enem izmed njenih najmlajših sedimentov sklepamo, da je v uporabi bila vsaj še takrat (foto: arhiv MGML).

Dostop proti mestu je bil sprva zaščiten z lesenimi palisadami. Tik za vhodnim stolpom je bilo odkritih več velikih jam, vklesanih v skalo, v katere so bili nekoč umeščeni masivni leseni stebri palisadne konstrukcije. Ti ostanki pričajo o starejši, deloma leseni fazi utrjevanja dostopa, še preden je bil obrambni sistem v celoti prezidan v kamnu. Skozi domnevna lesena vrata je grad z mestom povezovala strma pot, ki je potekala približno po trasi današnje Študentovske ulice in poti Za ograjami.

Neposredni ostanki teh vrat se niso ohranili – v okviru prenove obrambnega sistema pod cesarjem Friderikom III. so v 15. stoletju bili uničeni ob gradnji zidanega vhodnega stolpa in obzidja. Takrat je bila spremenjena tudi trasa dostopne poti, ki so jo preusmerili proti vhodu v grad v stolpu Kazemate. Graditelji so morali zato del poti nasuti, del pa na novo izklesati v pobočje Grajskega griča. Posegi kažejo, da je bila ureditev dostopa skrbno načrtovana in prilagojena novim potrebam gradu.

Ker je bila pot strma in izpostavljena spiranju, je bilo treba cestišče pogosto obnavljati in utrjevati. Na to kažejo ostanki erozijskih kanalov na površini poti ter močna akumulacija sedimenta in kamenja ob obzidju, verjetno posledica močnejših deževij. Da bi spiranje vsaj deloma omejili, so ob spodnjem robu cestišča uredili robnik iz velikih kamnov, pozneje pa tudi iz opeke. Ti posegi razkrivajo stalno vzdrževanje poti, ki je bila zaradi lege in naklona posebej občutljiva na erozijske vplive.

Med najpomembnejšimi odkritji tokratnih raziskav so ostanki zidanih vrat, prek katerih je bil grad povezan z Mestnim trgom, ter pripadajoče masivno obzidje. Vhodni sistem in obzidje sta bila zgrajena izjemno trdno, iz velikih klesanih blokov apnenca in peščenjaka, kar kaže na njun pomemben obrambni in nadzorni pomen. Stranica vrat je bila posebej skrbno zidana iz velikih blokov konglomerata z natančno obdelano površino. Takšna gradnja je zahtevala močne temelje, umeščene v do dva metra globok temeljni jarek izkopan v skalno podlago.

V načinu gradnje je mogoče prepoznati tudi celovito prezidavo vrat in obzidja. Morda jo lahko povežemo z obnovo kamnitega obzidja ob koncu 16. stoletja, ki jo omenjajo pisni viri. Prezidave kažejo, da se je vhodni sistem skozi čas spreminjal in prilagajal novim obrambnim zahtevam ter ostajal pomemben del grajske infrastrukture.

Ostanke vhodnega sistema povezujemo z obnovo kamnitega obzidja, ki ga pisni viri umeščajo v 16. stoletje. Gre za izjemno trdno masivno konstrukcijo, katere temelji segajo v do dva metra globok jarek izkopan v skalno podlago (foto: arhiv MGML).

Posebej zanimiva je velika višinska razlika med pohodnima ravnema na vzhodni, zunanji strani in zahodni, notranji strani stolpa. Ta razlika nakazuje, da vhod ni potekal neposredno po terenu, temveč je bil najverjetneje premoščen, morda z lesenim mostom.

Tokratna odkritja imajo poseben pomen, saj ne gre le za raziskave grajskega vhoda oziroma dostopa na Ljubljanski grad. Odkriti ostanki so neposredno povezani tudi z mestnim obzidjem, zato raziskave predstavljajo redko priložnost za preučevanje srednjeveškega obrambnega sistema Ljubljane kot celote. Ker so bili ostanki najstarejšega mestnega obzidja skozi stoletja večinoma prezidani, porušeni ali vključeni v poznejšo pozidavo, arheologija tu neposredno osvetljuje vprašanja, o katerih so pisni viri zelo skopi. Razmerje med gradom, Mestnim trgom in mestnim obzidjem se tako kaže kot del širše urbane in obrambne zasnove srednjeveške Ljubljane.




  • Med raziskavami odkrita šahovska figurica je neposredno povezana z načinom življenja na srednjeveškem gradu.
  • Uteži za novce so bile del sistema kontrole kakovosoti izdelave, ki je v kovnicah denarja bil v uporabi že v srednjem veku.
  • Raziskave gradov omogočajo vpogled tudi v nabor srednje – in novoveškega strelnega orožja, ki ga največkrat določamo glede na izstrelke. Na fotografiji so svinčene krogle za mušketo.
  • Na pečatniku neznanega lastnika so se še do danes ohranili ostanki pozlate. Glede na obliko ščita najdbo umeščamo v čas 16., oziroma začetek 17. stoletja.
  • Med izkopavanji smo naleteli tudi na tale izjemno uporaben, a iz estetskega vidika tudi simpatičen predmet. Gre za bronast ventil, oziroma ročaj pipe v obliki petelina. Tovrstne pipe so na našem območju bile priljubljene vse od 14. pa do 19. stoletja.

Naziv projekta: Rekonstrukcija (prezentacija) nekdanjega obrambnega jarka med razglednim stolpom Ljubljanskega gradu in Vhodnim stolpom Bastije – Obnova in dokončanje bastije na Ljubljanskem gradu EID 1-00340 Ljubljana – Grad, EID 1-07589 Ljubljana – Srednjeveško mestno jedro, EID 1-00329 Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana

Naročnik: Javni zavod Ljubljanski grad, Grajska planota 1, 1000 Ljubljana

Izvajalec arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane in ARKLJ (Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano: Skupina STIK; ARHEJ d.o.o.; Avgusta d.o.o.; PJP d.o.o.; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Kulturnovarstveno soglasje št.: 62240-550/2025-3340-2

Koda raziskave: 25-0527

Raziskovalni postopki: arheološka izkopavanja, arheološke raziskave ob gradnji

Vodja projekta: Martin Horvat, univ. dipl. arheol.

Vodje arheoloških raziskav: Helena Rismondo, univ. dipl. arheol., Matej Draksler, univ. dipl. arheol., Matic Perko, univ. dipl. arheol.

Namestnika vodij arheoloških raziskav: Rok Klasinc, univ. dipl. arheol., Samo Hvalec, univ. dipl. arheol.

Nadzornica arheološke raziskave: konservatorska svetovalka Mija Topličanec, univ. dipl. arheol., ZVKDS OE Ljubljana