Pri projektu gradbene prenove starega oficirskega pavilijona na Vičavi na Ptuju, ki poteka v sodelovanju s konservatorji mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, že nekaj mesecev poteka arheološka raziskava, ki jo izvajamo arheologi zavoda Skupina STIK, pod konservatorskim nadzorom dr. Andreja Magdiča. Lastnik stavbe, znano ptujsko podjetje Intera d.o.o., se je odločilo sem preseliti sedež podjetja. Z veliko občutka do kulturne dediščine so se lotili temeljite in kompleksne prenove dotrajane stavbe, zgrajene leta 1904, ki ji bo povrnila nekdanji blišč.
Med arheološkimi raziskavami, ki potekajo pri vseh zemeljskih izkopih, smo pričakovano naleteli na številne arheološke ostaline. Stavba Vičava 1 namreč leži tik ob mestnem središču rimskodobne Petovione, ki se je razprostiralo po današnji Vičavi in Panorami. Pri izkopu za novo klet stavbe so bili odkriti zidovi in tlaki rimskodobnih hiš, ki so tu stale in bile prenavljane več kot štiristo let, med 1. in 4. stoletjem našega štetja. Rimljani so po opustitvi mesta za seboj pustili več kot dva metra debele ruševinske plasti, ki so vsebovale ostanke arhitekture in številne predmete vsakodnevne rabe – odlomke posodja, novce, orodje ter nakit.
Najbolj presenetljivo in nepričakovano je bilo odkritje na območju starih kleti, izkopanih že leta 1904 pri gradnji stavbe. Tik pod dotrajanim kletnim tlakom se je pokazal mogočen zid oziroma temelj rimskodobnega objekta, širok več kot dva metra. Gre za vogal neke večje zgradbe, mogoče obrambnega stolpa ali kakšne druge monumentalne zgradbe. Zid se nadaljuje izven obstoječega objekta proti severu in zahodu, prav proti Panorami.
Dolgoletna raziskovalka Petovione dr. Jana Horvat iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je na podlagi preučevanja starejših omemb o arheoloških odkritjih na Ptuju ugotovila, da je o odkritju mogočnih zidov na tem mestu pisal že Viktor Skrabar, ptujski pravnik in eden od pionirjev ptujske arheologije, ki je bil leta 1904 prisoten ob izkopu gradbene jame za obravnavano stavbo. Skrabar je poleg drugih ostalin opazil in opisal velik zid, visok do dva metra, v katerem so bila vzidana lesena bruna. Žal je bil zid takrat odstranjen, tako da so imeli arheologi zdaj priložnost dokumentirati le njegove temelje. Prav tako niso več našli omenjenih brun, so pa odkrili sledi lesa opažnih desk, ki so jih uporabili rimskodobni graditelji. Ti leseni ostanki jim bodo mogoče pomagali, da lahko bolj natančno določijo starost mogočne zgradbe. Ostanke lesa, oglja in drugih organskih materialov je namreč mogoče datirati s t.i. radiokarbonsko metodo. Investitorji prenove so tudi ob tem izjemnem odkritju pokazali pozitiven odnos do kulturne dediščine, prisluhnili konservatorjem in prilagodili projekt prenove stavbe na način, ki bo omogočal ohranitev mogočnih rimskodobnih zidov. V nadaljevanju bo potrebno pristopiti k arheološkim raziskavam, s katerimi bo mogoče določiti še preostanek tlorisa mogočne rimskodobne zgradbe, ki leži pod zemljo zunaj stavbe Vičava 1, za kar je Ministrstvo za kulturo že izrazilo pripravljenost zagotoviti potrebna finančna sredstva. Projektanti prenove bodo poskušali veliko odkritje vkomponirati v projekt prenove in ga na nek način predstaviti javnosti, kar bi, v neposredni bližini arheološkega parka na Panorami, nedvomno prispevalo k promociji bogate ptujske arheološke dediščine.
Dodaj odgovor