Na stičišču Vrazovega trga in Jadranske ulice lahko vse od 13. stoletja pa do danes sledimo skoraj enaki cestni ureditvi. Ulica v smeri sever – jug je tu tekla, kot je znano iz zgodovinskih virov in kot so tudi potrdile arheološke raziskave, že konec 12. stoletja.

PRESEK SKOZI PLASTI

NAŠA EKIPA MED DELOM NA VRAZOVEM TRGU

OHRANJENA LESENA STRUKTURA

Najbolj impresivna je najstarejša cestna utrditev, ki smo jo odkrili nad rimskodobnimi rečnimi nanosi. Ta predel Ptuja je bil v srednjem veku še zmeraj zamočvirjen, kar so tedanji prebivalci mesta rešili na prav iznajdljiv način. Zgradili so leseno konstrukcijo oziroma okvir iz brun, ki je zamejil rob ceste, znotraj le-tega pa so površino utrdili z večjimi lomljenimi kamni. Nad takšnim temeljem je bila nato zgrajena cesta iz mačjih glav, ki pa so jo večkrat obnovili- tako kot se je dvigoval okoliški teren zaradi zlivanja odplak po ulicah, je bilo potrebno dvigovati tudi cesto.

Takšen način gradnje cest je poznan že iz rimskih časov – odkrit je bil tudi v rimski Emoni, dokumentiran je pa bil tudi v drugih evropskih mestih, kot so Praga, Varšava in Krakov, kjer pa se je tak način gradnje razširil v srednjeveškem obdobju.

UTRDITEV ZA CESTO

Leseno strukturo zaradi obstoječih napeljav (plin, kanalizacija) nismo mogli v celoti dokumentirati. Odkrili smo zahodni in vzhodni tram strukture, ter del prečnega trama, ki bi lahko obe stranici povezoval. Vsi leseni tramovi so bili podprti z lesenimi koli, da se le-ti niso razlezli.

Med nasutjem lomljenih kamnov smo odkrili podkev, v blatnih sedimentih zahodno ob cesti pa ostanke usnjenega čevlja.











Podkev je polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj, v našem primeru gre za podkev, ki je verjetno nekoč ščitila kopito konja pred njegovo obrabo. Glede na dosedanje arheološke raziskave so se podkve razvile v 5. stoletju, kot naslednja razvojna stopnja kopitnih natikačev, ter se hitro razširile po rimskem in kasneje bizantinskem cesarstvu. Stratigrafska lega podkev datira v 13. stoletje. Podkve, podobne naši, so bile odkrite v okolici Šentilja ter na Starem gradu nad Pobočjem.

Od usnjenega čevlja, ki ga je njegov lastnik izgubil v globokem blatu tik ob cesti, se je dobro ohranil le del podplata. Ampak ker smo tu našli tudi več posameznih delov usnja, lahko upamo, da bodo restavratorji uspeli ugotoviti kaj več o prvotni obliki čevlja in posledično o srednjeveški (ptujski?) čevljarski obrti …

VZORČENJE LESA

Glede na preliminarne analize gre za les smreke in hrasta. Vse lesene elemente smo vzorčili, da bomo v prihodnje lahko ugotovili njihovo starost, oziroma kdaj so bila drevesa posekana.

(avtor fotografij: Ladislav Duranka)