Razvoj srednjeveškega Ptuja

Pred vami je članek, ki ga sproti dopolnjujemo – predvsem s podatki iz pisnih virov, ki nam skupaj z arheološkimi odkritji
pomagajo orisati razvoj srednjeveškega mesta na območju aktualnih arheoloških raziskav v okolici Stare steklarske na Ptuju.

Srednjeveško mesto Ptuj se je razvilo iz urbane neutrjene tržne naselbine. Ta je obstajala že v 10. stoletju ali celo prej in se je raztezala na zgornji terasi, ob vznožju grajskega griča. Na urbanistični razvoj naselbine in kasnejšega mesta so določilno vplivale stare ceste: današnja Prešernova ulica, ki je potekala po trasi starejše rimskodobne ceste, je postala glavna prometnica skozi mesto. V 10. stoletju je bila zgrajena cerkev Sv. Jurija, zametki gradu segajo v 11. stoletje. V sredini 13. stoletja je mesto dobilo mestne pravice in s tem mestno obzidje, takrat sta bila zgrajena dominikanski in minoritski samostan. Arheologi na podlagi najnovejših odkritij in ugotovitev domnevamo, da se je mesto prav takrat razširilo iz zgornje na spodnjo teraso in z gradnjo obzidja zajelo v mestni pomerij tudi do tedaj nepozidano, občasno še poplavljano ravnico ob levem bregu Drave. Z razvojem mesta se je začel širiti tudi njegov ulični sistem. Ulice so se od osi Prešernova–Murkova ulica začele podaljševati proti reki Dravi, med njimi tudi današnji Jadranska in Aškerčeva ulica. Ta razvoj ulične mreže je bil najbrž povezan s parcelacijo do tedaj nepozidanega zemljišča, zajetega znotraj mestnega obzidja.

Z delitvijo primarnih parcel na manjše enote je med Jadransko in Aškerčevo ulico vzniknila še ena ulica, današnja Ulica Tomaža Šalamuna. Zgoščanje rastra kaže na prostorsko stisko znotraj mestnega obzidja in posledično na visok prirast prebivalstva v 14. in 15. stoletju.

Stara – Nova ulica

Leta 1230 se pojavi na območju ulica z imenom Nova ulica – Newgäßlein, ki je vodila od Pekovskega dvora proti gradu. Ulica pa se omenja tudi 1391. Ulica je vodila od severovzhodnega vogala Krznarskega trga prečkala Slovenski trg in vodila proti gradu oz. Grajski ulici.

V 18. stoletju se ulica, ki vodi iz  Krznarskega trga imenuje Stara ulica, najdemo jo z imeni Stara ulica, Občinska pot ali Ozka ulica. Danes je to ulica Tomaža Šalamuna.

Imena ulic, ki se pojavljajo od 13. stoletja naprej, kažejo na to, da se je mesto v tem času razvilo v zaključeno urbano celoto, ki se ni več širila, temveč le dopolnjevala in gradbeno prilagajala stilnim spremembam. Meščanske, večinoma lesene domove iz 12. in 13. stoletja so v 14. in 15. stoletju začele nadomeščati zidane hiše, medtem ko so gospodarska poslopja ostajala lesena. Kuhinje in sanitarije so stale na zalednih dvoriščih, kjer so bili tudi drugi pomožni prostori. V statutu iz leta 1513 je navedeno, da je tega leta mesto s svobodnimi hišami vred štelo okoli 210 hiš in 1700 prebivalcev.

Zadnje spremembe ki jih arheološko zaznavamo v lokalnem mestnem tkivu so se zgodile v 18. oziroma najkasneje v prvi polovici 19. stoletja, o čemer pričajo tudi zgodovinski zemljevidi (franciscejski kataster). V tem času je bilo verjetno zaradi potreb po pridobitvi dodatnih javnih površin porušenih nekaj hiš in na njihovem mestu je nastal današnji Vrazov trg, ki je povezal Jadransko in Aškerčevo ulico. Trg je bil takrat skupaj z okoliškimi ulicami prvič tlakovan s tlakom iz večjih rečnih prodnikov, »mačjih glav«.

Vrazov trg

Trg je v srednjeveških listinah imel ime Krznasrki trg – Kürschnerplatz. Njegovo dejavnost potrjuje še danes hiša št. 8, ki ima streho dvignjeno s sušilnimi lopami za krzno in se okna v nadstrešku zapirajo z loputami. Tudi ta trg se je leta 1919 se preimenoval po ilirskem pesniku in narodnem buditelju Stanku Vrazu (roj. Cerovec pri Ljutomeru).