Konec avgusta je zavod Skupina STIK v sodelovanju s partnerji – podjetji PJP d.o.o. in Avgusta d.o.o. za naročnika Mestna občina Ptuj pričel z arheološkimi raziskavami na Ptuju na območju mestnega jedra. V lokalni javnosti kot tudi med terensko ekipo se je projekta prijelo ime Stara steklarska, celovita obnova pa zajema tudi Vrazov trg in pripadajoče ulice – Aškerčevo, ul. Tomaža Šalamuna in Jadransko. Predhodne arheološke raziskave, ki jih je avgusta 2020 izvedla Skupina STIK so omogočila raziskovalna izhodišča za arheološke raziskave, ki bodo na Ptuju potekala naslednjih nekaj mesecev.

Območje Stare steklarske leži na dravski terasi, ki je nastala v 3. stoletju, ko je na Ptuju cvetelo rimsko mesto. Okoli leta 260 je reka Drava v veliki poplavi preusmerila svojo strugo in je najbrž takrat erodirala svoje starejše naplavine vse do današnje Prešernove ulice. Predhodne raziskave v južnem delu Jadranske ulice, ul. Tomaža Šalamuna in na Vrazovem trgu so razkrile debelo plast dravske naplavine, ki vsebuje rimskodobne najdbe. Na predelu med Vrazovim trgom in Prešernovo ulico se je kasneje izoblikovala ježa, katere proces nastajanja se je zaključil šele v srednjem reku.

Na tej povzdignjeni terasi se je razvilo mesto, katerega osnova je bila stara, nepozidana in neutrjena tržna naselbina. Na urbanistični razvoj srednjeveškega mesta so določilno vplivale stare rimske ceste – današnja Prešernova ulica, ki se je izoblikovala na starejši stranski rimski cesti, je postala glavna prometnica skozi mesto. V sredini 13. stoletja je mesto dobilo mestne pravice in s tem mestno obzidje, zgrajena sta bila dominikanski in minoritski samostan, cerkev sv. Jurija in utrdba na grajskem griču. Z razvojem mesta se je začel oblikovati tudi njegov ulični sistem, ki je potekal po osi Prešernova – Murkova ulica. Ulice so se začele širiti proti reki Dravi – med njimi tudi Jadranska in Aškerčeva ulica.

Zadnjo fazo gradbenih posegov lahko pripišemo vzpostavitvi ulične mreže in utrditvi rastra tega predela pozno srednjeveškega / zgodnje novoveškega mesta. Zadnji prodnati cestni tlaki so bili v uporabi najbrž vse do začetka 20. stoletja, ko je bilo celotno območje prekrito s tlakom iz mačjih glav (vse ulice in trg).

Do zgodnje pomladi naslednjega leta nadaljujemo z raziskavami. Upamo, da nam bodo izkopavanja dala odgovor na to, kakšna je bila poselitvena dinamika starega mestnega jedra na Ptuju.

V spodnji galeriji z vami delimo nekaj fotografij iz preteklih tednov.