NEKAJ BESED O RIMSKEM MESTU

Okoli leta 15 pr. n. št. je bila Petoviona vključena v rimsko državo kot del Noriškega kraljestva, kmalu za tem pa je bilo mesto prestavljeno v provinco Ilirik. Po rimski zasedbi so na desnem bregu Drave postavili legijski tabor 8. Avgustove legije, ki jo je okrog leta 45/46 nasledila 13. legija Gemina. Med leti 102 in 106 je bila legija premeščena, cesar Trajan pa je Ptuju podelil pravice avtonomnega mesta – Colonia Ulpia Traiana Petovio.

Mesto se je razvilo ob ugodnem rečnem prehodu čez reko Dravo ob cesti, ki je povezovala Celejo s Savarijo. Največji obseg je doživelo v 2. in 3. stoletju – na Vičavi je bilo upravno središče z upravnimi stavbami, forumom in mostom čez Dravo. Na Spodnji Hajdini je bila uprava ilirske carine, na zgornjem Bregu in Panorami so bila odkrita razkošna bivališča, na območju Rabelčje vasi pa so bili v preteklosti odkriti ostanki obsežnih lončarskih delavnic in grobišče.

ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA ULICI 5. PREKOMORSKE BRIGADE

Rabelčja vas, kjer trenutno potekajo arheološke raziskave, leži med potokoma Grajeno in naseljem Rogoznica. To območje je v rimskem obdobju zavzemalo približno tretjino površine takratnega mesta. Od začetka 19. stoletja in vse do danes je bilo tukaj izvedenih vsaj 165 različnih arheoloških raziskav.

 Naša terenska ekipa je ob arheološkem nadzoru ob gradnji na Ulici 5. prekomorske brigade odkrila grobove, ki glede na obliko in pridatke spadajo v čas rimske dobe in se pridružujejo do sedaj skoraj 500 odkritim grobovom v tem predelu antičnega pokopališča.

Do danes smo odkrili 9 novih grobov. Glede na način pokopa jih lahko razdelimo v dve skupini – žgani pokopi v preprostih grobnih jamah in žgani pokopi v konstrukcijah iz tegul.

V preprostih grobnih jamah je bila žganina posuta po dnu jame, v primeru enega groba pa je bila le-ta zbrana v lončeni žari. Znotraj žare smo odkrili prstan. Nekoč ga je verjetno krasila gema, ki pa se do danes ni ohranila.

Trije grobovi spadajo v skupino žarnih grobov s konstrukcijo iz tegul. Znotraj ene konstrukcije, ki je bila pokrita s pokrovom, smo odkrili tri predmete – keramično posodo, oljenko in novec.

Izstopa grobna konstrukcija, ki je diagonalno ločena. V eni polovici je zapolnjena z žganino, v drugi polovici smo odkrili kosti. Pojavlja se vprašanje ali gre za dva grobova, ali za en pokop, pri katerem so bile kosti ločene od žganine. V vzhodnem kotu, pri kosteh, se je ohranilo dno steklene posode.

V temnih zasutjih grobnih jam smo odkrili večje število odlomkov lončenih posod. Vsem grobovom je skupno, da so bili njihovi zgornji deli poškodovani – verjetno pri gradnji sodobne ceste. Nekateri izmed njih so bili verjetno izropani še v rimskem času.

Glede na grobne pridatke in način pokopa, grobovi spadajo v obdobje med koncem 1. in začetkom 4. stoletja.

Avtor fotografij: Ladislav Duranka, Skupina STIK

Literatura:

Horvat, J., A. Vičič Dolenc 2010, Arheološka najdišča Ptuja: Rebeljčja vas. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 20. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU