Ob nedavnih volitvah predsednika Slovenije danes razmišljamo o tem, kako so v času pozne Rimske republike potekale volitve tedanjih najvišjih predstavnikov oblasti. Za ta čas se je v antiki ohranilo največ podrobnih podatkov o tem, kako so državljani volili najvišje položaje v državi.

Iz pisanj Cicerona izvemo, da je bila možnost upravljanja in administracije republike enakovredna svobodi ljudstva. Kot bomo videli pa se v praksi rimske volitve še zdaleč niso približale idealom demokracije, ki so se ohranili v pisanjih antičnih avtorjev – ženske, sužnji in tujci so namreč bili izvzeti iz glasovanja. Odrekanje pravice volitve svobodnim moškim, ne glede na status, pa naj bi bilo tiransko.

Volili so torej lahko polnopravni rimski državljani, ki so bili razdeljeni v različna zborovanja. Najpomembnejši med temi, comitia centuriata, ki se je zgledoval po vojaški ureditvi centurij, je odločil o najpomembnejših položajih v republiki, kot so konzuli, pretorji in cenzorji.

Zborovanje je bilo razdeljeno v 8 razredov glede na premoženje, ti pa so bili nato dodatno razdeljeni v 193 volilnih blokov glede na premoženje in starost. Vsak, ki se je hotel udeležiti volitev, se je zbral na Marsovem polju na obrobju mesta Rim, kar je bila velika ovira za udeležbo revnih iz podeželja, ki niso bili zmožni opraviti potovanja do prestolnice.

Vsak blok je oddal en skupen glas, ne glede na število udeležencev. Med najpomembnejšimi razredi so bili patriciji, vitezi in najbogatejši državljani, ki so volili prvi – kar je pomembno, saj so skupaj lahko oddali več kot 50% glasov. Če so najbogatejši razredi skupaj dosegli večino za nekega kandidata, se je glasovanje prekinilo in nižji razredi pogosto niso dobili možnosti glasovanja. Glasovanje najnižjega razreda, sestavljenega iz urbanih revežev, ki so predstavljali večino prebivalstva, pa je bila prava redkost.

Cicero v svojem delu De re publica to utemeljuje tako, da je večina glasov bila v rokah tistih, ki jim je blaginja države bila najbolj pomembna.

Ker je bil celoten sistem zasnovan v veliko prednost bogatih, nekateri raziskovalci vidijo volitve v pozni republiki kot neke vrste javni ritual, ki je med ljudstvom krepil idejo o njihovi pomembnosti. Neizogibno je tako prihajalo do korupcije, podkupovanj, celo odkritega nasilja v obliki oboroženih spopadov med tolpami strank. Slednje je prerastlo v civilne vojne in posledično vodilo do Cezarjevega prevzema moči. Pod cesarjem Avgustom, ko je republika prešla v cesarstvo, se o najpomembnejših položajih ni več odločalo z volitvami. Senat je tako vse do konca principata izgubljal na svoji moči.  

Naslovnica: Novec z napisom SC – Senatus Consulto, ki nakazuje da je bil kovan z dovoljenjem senata. Dobro datira najdbo v čas republike, saj se v principatu niso več ozirali na dovoljenje senata.

Avtor: Domen Perne