Pripravil: Ahac Šinkovec
Foto: arhiv Skupine STIK
Arheološke raziskave ob prenovi Langerjeve vile na Mladinski ulici 29 v Mariboru, ki jih izvajamo v Skupini STIK, potekajo sočasno z gradbeno rekonstrukcijskimi deli od konca leta 2024 in naj bi se zaključile v letu 2026. Stavba, ki je bila zgrajena leta 1843 kot primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, leži na območju zaščitene enote nepremične kulturne dediščine Maribor – Arheološko najdišče Branik, kjer so bili v preteklosti odkriti ostanki obsežnega prazgodovinskega grobišča iz časa pozne bronaste dobe. Grobišče je bilo delno raziskano v letih 1932-33, ko je bilo predvsem na območju severno od današnje Mladinske ulice odkritih več sto žganih grobov z bogatimi pridatki, okvirno umeščenimi v čas od 10. do 8. stoletja pr. n. št. in ki jih pripisujemo ruški skupini kulture žganih grobišč.
Osnovni namen raziskav je bilo ugotoviti, ali se ostanki grobišča širijo tudi na prostoru južno od Mladinske ulice in morebitne ohranjene grobove ustrezno zaščititi in raziskati. S tem namenom so ob vseh gradbeno zemeljskih posegih ob prenovi vile, ki so vključevali izkope za hidroizolacijo temeljev objekta in komunalno infrastrukturo ter izkop za nove kletne prostore, potekale arheološke raziskave ob gradnji. Raziskave so potrdile predhodne domneve o obsegu grobišča, saj so bili do danes na razmeroma majhni površini odkriti štirje novi žgani grobovi, ki jih na podlagi grobnega rituala in značilnih predmetov lahko uvrstimo v sklop obravnavanega grobišča. Odkritju grobov je botrovala srečna okoliščina, da je bila izvorna površina terena v času gradnje vile in po njej prekrita z več kot en meter debelimi nasutji, zaradi česar večina sodobnih komunalnih posegov ni segla do nivoja starejših arheoloških ostalin.
Odkriti grobovi so bili dokumentirani na površini peščene dravske naplavine, ki je ležala približno 1,3 m pod današnjo površino terena. Za njih je bila značilna enostavna, ovalno oblikovana grobna jama, ki je vsebovala žganinske ostanke pokojnika in grobne pridatke, med katerimi je prevladovalo keramično posodje. Po ohranjenosti in številu pridatkov je izstopal grob, ki je vseboval dve skledi, skodelico s presegajočim ročajem in amforo, ki je služila kot žara in je vsebovala še eno manjšo skodelico. Med redkimi kovinskimi predmeti iz groba velja omeniti odlomek ožgane igle, ki je bil odkrit v notranjosti žare in jo povezujemo z značilno moško nošo.
Drugi trije grobovi so bili slabše ohranjeni. V grobu, ki je ležal neposredno pod temeljem današnje stavbe, se je ohranil značilen lonec s stožčasto oblikovanim vratom, medtem ko sta druga dva grobova vsebovala zgolj fragmentirane ostanke posodja.
Do drugega izjemnega odkritja je prišlo ob gradbenih delih pri stavbni obnovi južnega dela vile, kjer so bili pod nivojem sodobnega tlaka odkriti ostanki ogrevalnega sistema nekdanje oranžerije, ki je sodila k prvotni zasnovi vile. Gre za edinstveno ohranjen ogrevalni sistem, sestavljen iz opečnatega kurilnega kanala, speljanega vzdolž zunanjih zidov prostora, ki je bil tlakovan z velikimi kamnitimi ploščami iz lokalnega skrilavca. Pri delni demontaži kurilnega kanala, ki je bila izvedena zaradi potreb statične učvrstitve objekta, so bile ugotovljene tri gradbene faze kanala. Posebej zanimiv je bil najmlajši kanal, ki je bil delno zidan, delno pa je bil sestavljen iz po meri izdelanih votlih keramičnih členov. V okviru obnove objekta je načrtovana rekonstrukcija izvornega stanja kurilnega kanala, celoten prostor nekdanje oranžerije pa naj bi bil prezentiran za javnost.
Dodaj odgovor