Pripravila: Bernarda Sjekloča
Foto: Hana Elikan Longo
Južno obzidje Emone sta varovala dva obrambna jarka, notranji in zunanji, vsak širok približno 7 metrov. Najdbe iz njunega polnila zajemajo dolg časovni razpon od druge polovice, oziroma konca 3. stoletja, do sredine 5. stoletja. Pri tem se večina najdb koncentrira v 4. stoletje, kar kaže, da sta bila jarka v času propadanja rimske Emone v veliki meri zasuta s premešanim materialom.
Prav v polnilu notranjega obrambnega jarka smo leta 2023 med arheološkimi raziskavami na Mirju naleteli na zanimivo najdbo. – velik zob, ki je sprva spominjal na zob jelena. Šele primerjava z referenčno zbirko živalskih kosti v Živalskem vrtu Ljubljana je pokazala, da gre v resnici za zob kamele. Ali pripada enogrbi (Camelus dromedarius) ali dvogrbi kameli (Camelus bactrianus), za zdaj še ni mogoče zanesljivo določiti.
Čeprav se najdba kamele, ki se je tod potikala v rimskem času na območju današnje Slovenije zdi presenetljiva, ni osamljena. Ostanki kamel so bili odkriti še na dveh najdiščih v Sloveniji, in sicer ob pomembni rimski cesti Aquilea-Emona v Ajdovščini (Castra) in na Hrušici (Ad Pirum) (Bartosiewicz in Dirjec 2001, 279). Ta prometna povezava je bila ključna za prevoz blaga in tudi živali med Sredozemljem in notranjostjo Evrope. Kamele so v rimskem obdobju uporabljali kot delovne živali, predvsem za prenašanje tovora na dolgih razdaljah, pa tudi v vojaške namene (Bartosiewicz in Dirjec 2001, 283-284). Njihova prisotnost v Emoni tako najverjetneje odraža vpetost mesta v obsežne trgovske in vojaške mreže rimskega imperija.
UPORABLJENA LITERATURA
Bartosiewicz L in J. Dirjec 2001, Camels in antiquity: Roman Period finds from Slovenia (v Antiquity 75)
Dodaj odgovor