Arheološke raziskave na Novem trgu v Ljubljani

Arheološke raziskave na Novem trgu v Ljubljani, ki so v prvi polovici leta 2013 potekale med obnovo infrastrukture in tlakovanja, so postregle s številnimi zanimivimi odkritji. Arheološka dela je izvajal MGML v sodelovanju s Skupino Stik. Raziskana je bila površina ca. 250 m2.

 

Na območju Gosposke ulice je bilo v preteklosti raziskano obsežno grobišče s planimi žganimi grobovi iz časa pozne bronaste dobe ter starejše in mlajše železne dobe (13. – 2. stol. pr. n. št.). Na dvorišču SAZU je bilo odkritih več kot 300 grobov.  Leta 2010 odkriti grobovi na Kongresnem trgu kažejo, da se je pokopališče raztezalo vse od dvorišča SAZU vsaj do Kazine.

Na celotnem arealu smo dokumentirali številne najdbe iz obdobja prazgodovine. Posegi v antiki, srednjem veku ter predvsem v sodobnem času so prazgodovinske ostaline močno poškodovali. Kljub temu smo odkrili tri prazgodovinske grobove “in situ”. Vsi so bili izropani že v času antike. Ohranili so se ostanki keramičnih žar, fragment nakita iz brona ter glinena piramidalna utež za statve.

 

Meč je značilno orožje rimskih vojaških enot. Številni meči iz tega časa so bili doslej odkriti v reki Ljubljanici

Izjemno odkritje predstavlja železen meč  z delno ohranjeno nožnico. Pred njegovo konservacijo in restavracijo ga preliminarno umeščamo v zgodnje rimsko obdobje.

 

V začetku 1. stoletja so Rimljani na prostoru današnjega središča Ljubljane, ob levem bregu reke Ljubljanice, postavili svojo kolonijo Julijo Emono. V mesto so naselili koloniste iz severne Italije.

Emona je cvetela od 1. do 5. stoletja. Imela je pravokoten tloris z osrednjim trgom (forumom) in sistem pravokotno križajočih se cest, med katerimi so bile stavbne površine. Pod cestami so v smeri zahod–vzhod tekle kloake, večji kanalizacijski kanali, ki so odvajali odpadno vodo v Ljubljanico. Mesto je obdajalo obzidje s stolpi. Poseljeni so bili tudi nekateri predeli zunaj obzidja.

Območje raziskav leži pred južnim obzidjem rimskega mesta Emone. Pod današnjo Gosposko ulico smo dokumentirali temelje ter ostanke tlakovanih površin več objektov iz tega časa. Na delu bližje Ljubljanici smo odkrili razna tlakovanja in utrjene površine, ki so takratnim prebivalcem olajšale dostop do rečnega pristanišča na Bregu.

V 4. in prvi polovici 5. stol. so prebivalci propadajoče Emone svoje umrle pokopavali na posameznih območjih ob mestnih vpadnicah, kot nadaljevanje tradicije rimskega načina pokopavanja ter v opuščenih mestnih arealih.

Odkrili smo dva skeletna grobova, najverjetneje iz obdobja pozne antike. Pokojnika sta bila pokopana brez pridatkov. Grobovi iz tega časa so bili odkriti tudi med arheološkimi raziskavami na dvorišču SAZU.

Novi trg  je bil eden izmed treh predelov, okoli katerih se je razvila srednjeveška Ljubljana. Do leta 1515 je bil del ljubljanskega geta, judovske četrti. Ob koncu 16. stoletja so bile tukaj še lesene hiše. V 17. stoletju je bil vzpostavljen trg, kot ga poznamo danes. Takrat so tu zrasle lepe palače, med njimi tudi Lontovž, današnji sedež SAZU.

Odkrili smo tudi ostanke temeljev lesenih in kamnitih objektov iz obdobja srednjega veka. Na staro podobo Novega trga kaže deloma ohranjen kamnit tlak.

 

Strokovni sodelavci:

Alenka Julijana Berdnik, univ. dipl. arheol.

Rok Plesničar, univ. dipl. arheol.

Miha Mihelič, univ. dipl. arheol.