Arheološke raziskave na Čopovi ulici v Ljubljani

V Ljubljani, na območju rekonstrukcije Čopove ulice, od aprila 2013 potekajo arheološke raziskave v obliki dokumentiranja ob gradnji.

Sodobni infrastrukturni posegi so v preteklosti močno poškodovali arheološke ostaline pod današnjo Čopovo ulico. Od Prešernovega trga do Pošte Slovenije smo le mestoma dokumentirali ostanke kamnitih temeljev hiš porušenih v potresu konec 19. stoletja ter ostanke z velikimi lomljenci dobro utrjene proge  tramvaja.

V bližini Slovenske ceste smo vendarle odkrili zelo parcialno ohranjene arheološke plasti oziroma strukture. Odkritje se je kljub majhnosti izkazalo za pomembno. Pod utrjenimi površinami, ki jih povezujemo s Severnim Emonskim grobiščem smo namreč odkrili ostanke objekta s kuriščem iz velikih lomljencev in tegul – rimskega gradbenega materiala. V temelju objekta je ležal dobro ohranjen bronast novec cesarja Hadrijana, na podlagi katerega lahko datiramo izgradnjo objekta na začetek 2. stol. n. št.

Hadrijan je bil rimski cesar v času od leta 117 do 138 n. št.

 Do nedavnega smo arheologi poznali prazgodovinski naselbini na Grajskem griču in Gornjem trgu ter grobišče na območju SAZU. Slika se je pričela spreminjati pred nekaj leti, ko so bili na najdišču Tribuna pod Grajskim gričem odkriti ostanki urbanistično zasnovane naselbine iz pozne bronaste in starejše železne dobe.  Od tedaj so na območju starega mestnega jedra Ljubljane potekale številne arheološke raziskave, ki so odkrile obstoj obsežne naselbine. Prazgodovinsko poselitev  lahko sedaj omejimo na desni breg Ljubljanice od Poljan (Kopitarjeva ulica) do Špice s središčem na Prulah in Grajski grič. Na drugi strani odkritje grobov na Kongresnem trgu iz časa starejše železne dobe (8. – 7. stol. pr. n. št.)  kaže, da se je prazgodovinsko grobišče raztezalo vse od dvorišča SAZU vsaj do Kazine

Presenetljivo je odkritje bogatih ostalin iz obdobja prazgodovine. Dokumentirali smo z velikimi prodniki dobro utrjene površine. Številne keramične najdbe kažejo naselbinski značaj. Sklepamo lahko na odkritje doslej neznanega jedra prazgodovinske poselitve Ljubljane na levem bregu Ljubljanice.