V sklopu predhodnih arheoloških raziskav na trasi plinovoda M2/1 Trojane – Vodice so bila v času od 6. 5. do 7. 8. 2013 izvedena arheološka izkopavanja na lokaciji Repovnice pri vasi Bukovica.

Izkopavanja je izvajal Arheološki konzorcij, zanj pa Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Vodja izkopavanj je bila dr. Zvezdana Modrijan, namestnica mag. Pavla Peterle Udovič. Pri izkopavanju smo sodelovali tudi arheologi Skupine Stik.

Raziskano je bilo območje v dolžini cca 420 m in širini 15 m.

Z arheološkimi raziskavami na delu arheološkega najdišča Repovnice smo odkrili del do sedaj neznane prazgodovinske naselbine, ki jo lahko na podlagi najdenih keramičnih najdb kronološko opredelimo okvirno v čas pozne bronaste dobe (1500 – 900 pr. n. št.).

Na poselitev raziskanega prostora so v pretelosti v veliki meri vplivale njegove reliefne danosti. Geološko osnovo raziskanega območja sestavlja konglomeratni zasip, ki je prekrit z mlajšimi aluvialnimi sedimenti. Geomorfološko lahko območje razdelimo na dva dela, višji osrednji in vzhodni del ter nižje ležeči zahodni del, kar je posledica aktivnega savskega vodnega delovanja v preteklosti. Tekoče vode so v zahodnem delu, v starejše glinene sedimente, vrezale kotanjo in jo nato z akumuliranjem peščeno-prodnatega materiala deloma zapolnile. Savski peščen prod in konglomerat sta podvržena kraškim geološkim procesom, kar ima za posledico nastajanje kraškega pojava požiralnikov, ki so na površini vidni še danes. Te pojave smo tekom izkopavanj dokumentirali predvsem v skrajno zahodnem delu raziskanega območja.

Medtem ko so sledovi človekove prisotnosti v nižinskem, takrat verjetno zamočvirjenem in s požiralniki prepredenem, zahodnem delu, le sporadični in v obliki posamičnih odlomkov lončenine, se večina odkritih pozno-bronastodobnih ostalin razprostira v višjem, osrednjem in vzhodnem delu (Sek. 2 in 3). V večji meri gre za naselbinske ostaline, jame za postavitev kolov oz. soh, jame z odlomki keramičnih posod ter jame katerih namena še ne moremo zanesljivo opredeliti.

Tlorisna razprostranjenost posameznih jam nakazuje več zgostitev, ki se nahajajo v osrednjem in skrajno vzhodnem delu sektorja 2 ter v skrajno zahodnem delu sektorja. Interpretiramo jih kot ostaline objektov, ki so služili bivanju in ureditvi ožjega naselbinskega območja. Izpostaviti moramo še odkritje dveh kurišč, enega v osrednjem delu sektorja 2, drugega v zahodnem delu sektorja 3, kjer se nahaja tudi večja jama, ki je najverjetneje služila kot vodni zbiralnik.

Eno najbolj presenetljivih odkritij predstavljajo ostanki ceste, ki se je nahajala v vzhodnem delu sektorja 2. Potekala je v smeri severovzhod – jugozahod. Odkrili smo jo na dnu prib. 2,5 m široke in 0,4 m globoke poglobitve. Cestišče, široko prib. 1,5 m, je bilo sestavljeno iz drobnih prodnikov in peska, v osrednjem delu pa se je nahajalo tlakovanje iz večjih prodnikov, za katerega smatramo, da predstavlja naknadno popravilo. Na obeh straneh cestišča sta vzporedno potekala dva linearna jarka, široka 0,28 in globoka 0,17 m. Domnevamo, da sta služila za odvodnjavanje vode s cestišča.

Na podlagi odkritih arheoloških najdb v zapolnitvah poglobitve, na cestišču in v zapolnitvah jarkov, jo datiramo v prazgodovinski čas, sočasno z odkritimi naselbinskimi ostalinami na najdišču. Približno dva metra vzhodneje sta vzporedno s cesto potekala dva kanala, ki ju na podlagi najdenih odlomkov lončenine datiramo v isti čas in sta najverjetneje služila odvodnjavanju območja.

Velika večina odkritih prazgodovinskih ostalin ni ohranjenih na originalnem prazgodovinskem nivoju, t.i. talnem horizontu, saj je bil ta v preteklosti močno poškodovan bodisi z oranjem v osrednjem delu, ali zaradi koreninskega delovanja gozda v zahodnem delu. Ostaline talnega horizonta smo mestoma odkrili le v vzhodnem delu, kjer se kaže kot tanek, relativno kompakten sediment znotraj katerega so gosto razpršeni in pomešani odlomki prazgodovinske lončenine in kamni, ponekod v zahodnem delu pa smo našli cele, vendar poškodovane posode.

V višje ležečih slojih se morebitne mlajše arheološke ostaline (zaradi oranja) v zahodnem in osrednjem delu niso mogle ohraniti, prav tako pa jih nismo odkrili v manj poškodovanem, vzhodnem delu območja raziskav. Izjemno redka prisotnost arheoloških najdb iz mlajših časovnih obdobij pa kaže, da na tem prostoru ne gre iskati arheološkega najdišča iz rimskih ali še mlajših arheoloških obdobij, temveč je bil prostor v preteklosti, podobno kot danes, v kmetijski rabi.

avtor fotografij: Matija Lukić