Odkriti sledovi bronastodobne poselitve Vač

 

Arheološke raziskave območja načrtovane gradnje poslovilne vežice na Vačah so razkrile sledi človekovih aktivnosti iz različnih časovnih obdobjih. Najintenzivnejše so ostaline prazgodovinske poselitve, ki so bile skoncentrirane v osrednjem delu izkopnega polja. Odkrili smo številne fragmente prazgodovinske keramike, kamnita orodja, jame za sohe itd. Glede na lego plasti in struktur iz tega obdobja sklepamo, da smo s tokratnimi raziskavami odkrili severni rob intenzivnejšega prazgodovinskega poselitvenega arela. Areal se širi proti jugu in verjetno obsega vsaj območje, ki ga domačini danes imenujejo “Gradišče”.

Izjemno odkritje predstavlja velika jama, za katero smemo domnevati, da gre za v zemljo vkopan objekt oz. zemljanko. Gre za bivališče z enim prostorom, katerega spodnji del je bil vkopan v zemljo, zgornji del pa zgrajen iz lesa ometanega z ilovico. V njej smo odkrili ostanke glinenega ognjišča in dobro ohranjene nivoje uporabe s številnimi ostanki razbite lončenine in oglja. Iz zemljanke izvirajo najstarejše najdbe na najdišču. Odlomek lončenine, okrašen z značilnim vrvičastim okrasom izpričuje prvo poselitev prostora že v zgodnji bronasti dobi, v t.i. horizontu pramenaste keramike.

Glede na številne in velike kose oglja v ruševinski plasti zemljanke lahko domnevamo, da je objekt  ob koncu uporabe pogorel. Jama je bila nato zasuta. Natančen čas porušitve objekta nam bodo lahko podali vzorci oglja, katere smo shranili z namenom C14 datiranja.

Vsekakor se prazgodovinska poselitev na tem prostoru nadaljuje. Izkopali smo plasti, bogate s številnimi najdbami. V njih smo  poleg odlomkov lončenine odkrili tudi kamnito puščično ost, kamnito ploščato sekiro in orodje iz kremena ter na več mestih skupke razbitih keramičnih loncev, ki so ležali “in situ”. V nekaj primerih gre za fragmente skoraj cele posode.

Uspeli smo dokumentirati dva hodna nivoja z  ostanki kurišča in številne jame za sohe. Njihova lega tvori posamezne linije, kar omogoča domnevo, da je tu stalo več lesenih objektov. Z gotovostjo smo lahko sicer zamejili le tloris enega objekta.Glede na stratigrafsko lego plasti so objekti grajeni v sohasti tehniki, mlajši od zemljanke. To dejstvo potrjujejo tudi številne najdbe, predvsem keramične, ki jih lahko na podlagi oblik in okrasja časovno umestimo v srednjo bronasto dobo, v t.i. horizont Oloris-Podsmreka.