Prazgodovinska naselbina na Brecljevem hribu nad Smlednikom

Prazgodovinsko naselbino na Brecljevem hribu (imenovanem tudi Gradišče nad Hrašami) sta že pred več kot 100 leti predvidevala raziskovalca Simon Rutar in Jernej Pečnik. Ob ogledu terena sta prepoznala spiralasto potekajoče terase, na katerih naj bi bili ostanki okroglih objektov z ilovnatim ometom. Njuno domnevo so v zadnjem desetletju potrdili arheologi, ko so ob posameznih destruktivnih posegih na dan pokukale številne najdbe iz obdobja prazgodovine.

Podatki, ki smo jih arheologi pridobili iz opažanj in geodetske izmere površja ter naključnih najdb odlomkov predmetov so nam prikazali pomembnost najdišča in njegov okvirni časovni razpon, v katerem je bilo gradišče poseljeno. Hkrati se je pokazalo, da najdišče ogroženo zaradi posameznih antropogenih posegov in delovanja narave (ujme, erozija, …). Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana je v sodelovanju z Občino Medvode in Turističnim društvom Smlednik prišel do sklepa, da je na najdišču smotrna izvedba sistematičnih arheoloških raziskav ki bi nam povedala več o sami naselbini. Pridobljeni podatki lahko pomembno prispevajo k ugotovitvi najprimernejših ukrepov varstva za preprečitev oz. omilitev škodljivih vplivov na arheološke ostaline. Občina Medvode in Turistično društvo Smlednik si pod vodstvom Metoda Ferbarja močno prizadeva kulturno dediščino Smlednika in okolice približati širši javnosti. Tu je tičal drugi motiv za izvedbo arheoloških raziskav. Z njimi smo namreč pridobili gradivo s katerim bomo sedaj lahko načrtovali promocijo in popularizacijo arheološkega najdišča.

Ob predhodnem ogledu terena smo ugotovili, da je arheološki zapis dobro ohranjen na prvi terasi za obzidjem oz. okopom, kjer je zaradi polzenja in erozije višje ležečih depozitov prišlo do največje akumulacije sedimentov. Izkop sonde velikosti 10 x 2 m smo na podlagi teh ugotovitev umestili preko južnega okopa, kjer je oblikovanost terena obljubljala najboljše rezultate oz. podatke o dinamiki poselitve gradišča.

Pričakovanja so se izkazala za realna. Z izkopom smo pridobili številno arheološko gradivo. Predvsem lepo okrašeni odlomki lončenine nam omogočajo izvedbo primerjalne kronološke-tipološke analize, ki nam bo v povezavi z rezultati radiokarbonske analize ponudila natančen časovni okvir v katerem je naselbina na Brecljevem hribu živela in funkcionirala. Posamezni kosi uporabnih predmetov, npr. vijčki, ki so se uporabljali pri predenju niti, svitki, pripomočki pri kuhi, kamniti brusi, s katerimi so prebivalci brusili svoje orodje in orožje, … nam pripovedujejo zgodbo o vsakdanjem življenju takratnih prebivalcev. Več odkritih kosov železove žlindre pa nam dopolnjuje in potrjuje predhodne ugotovitve o proizvodni in predelavi železa znotraj naselbine.

Zakaj so prebivalci območja današnjih Medvod izbrali za naselitev težko dostopen Brecljev hrib? Jih je v to gnala nevarnost, ki jim je pretila v obliki vdorov tujih ljudstev ali jih je zamikal strateški položaj hriba, ki jim je zagotovil nadzor nad širšo okolico? Čez ta prostor namreč potekata naravna komunikacija med Ljubljanskimi vrati, pomembnim križiščem poti in Gornjesavsko dolino, kot tudi občasno aktualna prečna povezava med kamniškim ozemljem in Poljansko dolino ter naprej proti oddaljenima Posočju in Furlanski nižini.

Obdobje, v katerem  je bilo gradišče naseljeno, je bilo kot kaže zelo dinamično. Naselbina je bila zelo dobro utrjena z obrambnimi okopi, ki so bili, kot so pokazale raziskave, grajen iz zemljenega nasipa, na katerem je stala lesena palisada. Le-ta pa so bila vsaj enkrat na preizkušnji. Odkrili smo namreč, da so bile obrambne strukture na južnem delu naselbine v nekem trenutku uničene in do tal požgane o čemer priča debela plast oglja in ožgane gline, ki se je ob tem dogodku posula po pobočju. Naselbina je zahtevno izkušnjo očitno preživela, saj so bile obrambne strukture na isti način obnovljene. Glede na pridobljene podatke, je gradišče živelo do začetka starejše železne dobe, ko se na območju Gorenjske pojavi prekinitev poselitve, ki jo arheologi zaradi pomanjkanja raziskav in podatkov za sedaj še težko razložimo.

Brecljev hrib, na katerem ležijo ostanki prazgodovinske utrjene naselbine v izmeri 2,6 ha z dobro ohranjenimi in vidnimi obrambnimi okopi, je eno najpomembnejših in najbolj atraktivnih arheoloških najdišč na območju Občine Medvode. Velikost naselbine in njen eminenten položaj nad Gorenjsko ravnino v bližini prehoda čez Savo sta ji zagotavljali vlogo centralne naselbine s politično – vojaškim središčem širšega prostora. Sodeč po najdbah je bila poseljena na začetku starejše železne dobe (9. – 8. stol. pr. n. št. oz. Ha B3/C1 oz. stopnja Podzemelj 1 in 2 ).

Viri in literatura:

Andrej GASPARI, Med gradišči in gradovi. Medvode in širša okolica v arheoloških obdobjih l.-V: Alenka Vodnik {ur.), Od Jakoba do Jakoba. O krajih in ljudeh občine Medvode, Medvoški zbornik 1, 2006, str. 15-44.

Petra VOJAKOVIČ, Smlednik v prazgodovini.- V: Benjamin Štular (ur.), Grad Smlednik. Raziskave 2011-2012, Monografije CPA 2, 2013, str. 19-28.

 

Avtor: M. Draksler