V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož smo v okviru Vitrine meseca na ogled postavili razstavo Skrita mestna dvorišča – Razvoj srednjeveškega Ptuja. Razstava predstavlja dosedanja odkritja arheoloških raziskav na območju Stare steklarske na Ptuju.
Ptujska zgodovina pregovorno temelji na rimskodobni dediščini, pri pričujočih raziskavah odkrite ostaline pa pripovedujejo zgodbe iz srednjega in novega veka
Razstava je na ogled med 8. februarjem in 6. marcem 2022, v Salonu umetnosti (Prešernova ulica 1) na Ptuju.
Keramično posodje iz srednjeveškega hladilnika
V večji ovalni jami, odkriti pod tlemi najstarejše hiše, ki je nekoč stala ob današnji Aškerčevi ulici, smo našli več keramičnih posod, ki predstavljajo eno izmed najstarejših srednjeveških najdb, odkritih v tem predelu Ptuja. Datirane so v 13. stoletje. Večina jih je bila zdrobljenih, skoraj v celoti pa so se ohranili trije lonci, manjši lonček in vrč z dulcem. Lonci so se uporabljali za pripravo in shranjevanje jedi, v zgodnejših srednjeveških obdobjih pa tudi za uživanje hrane. Vrči so služili za prenašanje, točenje in hranjenje tekočin.
Glede na v jami odkrite ostanke strohnelega lesa domnevamo, da je bila prekrita z deskami in je verjetno služila kot hladilna jama, v katero so prebivalci hiše shranjevali hrano ali pa le hladili pijačo (foto: Matija Lukić) .
Gori, gori, reši se, kdor se more!
Srednjeveški Ptuj je pogosto gorel. Tovrstni, za takratno prebivalstvo sicer nesrečni dogodki za arheologe predstavljajo izjemno srečo, saj ustvarjajo zapečatene časovne kapsule trenutkov neposredno pred katastrofo. Na dvorišču današnje Stare steklarske smo odkrili porušeno steno hiše, ki je zgorela v požaru, pri čemer je pod seboj pokopala celoten inventar kuhinjske omare. Poleg številnih razbitih keramičnih posod, vključno s pokrovom z lončarskim žigom, sta se v celoti ohranila dva manjša lončka, ki sta bila najbrž v rabi kot kozarca. Gre za t.i. pivske lončke, ki so bili načeloma namenjeni pitju. V srednjem in novem veku so bili taki lončki sestavni del namiznega posodja ter pomemben del religioznih obredov in slovesnosti. Vse posode izvirajo iz 14. ali 15. stoletja (foto: Matija Lukić) .
Pokrov z lončarskim žigom odkrit pod porušeno steno hiše, ki je zgorela v 14./15. stoletju. Lončarski žig je podpis lončarskega mojstra, ki je posodo, v našem primeru pokrov, izdelal
(foto: Matija Lukić).
S postopnim razvojem srednjeveškega Ptuja je začel nastajati nov sloj prebivalstva, značilen za mesto, in sicer obrtniki – bodoči ponosni meščani. Lončarji, steklarji, strugarji, peki in še bi lahko naštevali, so srednjeveškemu mestu dali dušo.
Srednjeveško stranišče – prava zakladnica
Skozi stoletja se je vsebina greznic spremenila v prst, v kateri so se ohranili številni namensko odvrženi ali pa izgubljeni predmeti. Med njimi se občasno pojavljajo tudi dragoceni izdelki, od katerih so se morali njihovi lastniki posloviti, če niso hoteli za njimi brskati v globini greznice. V eni izmed številnih greznic smo poleg ostankov zavržene hrane in celih loncev odkrili tudi ustje steklenice in skoraj v celoti ohranjen steklen kozarec iz 14.–16. stoletja. Tovrstne luksuzne steklene izdelke so na Ptuj prinesli trgovci iz različnih delov Evrope in pričajo o razviti namizni kulturi njihovih nekdanjih lastnikov. Kozarec in ustje steklenice, ki sta bila ob odkritju videti skoraj črne barve, kar je posledica postopnega obarvanja svinčevega oksida na površini stekla v anaerobnem okolju, stana zraku spet dobila izvorno prozorno barvo
(foto: Matija Lukić) .
Oskrba z vodo na srednjeveškem Ptuju
Srednjeveški prebivalci so se z vodo oskrbovali iz vodnjakov. Arheologi smo na dvorišču Stare steklarske naleteli na dva vodnjaka, ki sta bila v uporabi v različnih obdobjih. Bila sta precej velika, saj sta v premeru merila več kot dva metra. Četudi sta stala na dvoriščih posameznih hiš, je najbrž šlo za skupnostne vodnjake, do katerih so dostopali prebivalci iz širše okolice.
V enem izmed vodnjakov smo odkrili keramično čutaro. Na njenem cilindrično oblikovanem vrhu sta ušesci za obešanje, skozi kateri je bil verjetno napeljan jermen. Take čutare so postopoma zamenjale usnjene mehove, ki so na potovanjih spremljali popotnike in trgovce. Podobne čutare so izdelovali že v rimskem času, v uporabi pa so ostale vse do polpretekle dobe. Obravnavani primerek glede na kontekst odkritja najbrž izvira iz 15. stoletja (foto: Matija Lukić) .
Kako so se greli v meščanskih hišah
Ta pečnica ali »kahlica« je bila nekoč del lončene peči, ki so bile prvenstveno namenjene ogrevanju in pripravi hrane. Peči s kvadratnimi lončastimi pečnicami so se razvile v 14. stoletju in se vse do 18. stoletja niso bistveno spremenile. Oploščena pečnica z reliefnim motivom viteza na konju je krasila lončeno peč, nameščeno v eni od sob meščanske hiše, ki je stala ob Aškerčevi ali Šalamunovi ulici v 15. ali 16. stoletju. Po koncu uporabe je končala v ruševinskem nasutju na dvorišču za hišo (foto: Matija Lukić).
Na mestnih trgih so prodajali dobrine, ki so jih ničkolikokrat izdelovali kar na zalednih dvoriščih svojih mestnih hiš. Te so bile hkrati bivališča, skladišča in čedalje bolj pogosto tudi prodajalnice. In prav sledi življenja teh prvih ptujskih meščanov so nam razkrile raziskave na območju Stare steklarske.
Srednjeveško recikliranje
Srednjeveški graditelji Ptuja so pogosto uporabljali ruševine nekdanjega rimskega mesta kot priročen vir gradbenega materiala. Na dnu jame na Vrazovem trgu, ki je bila verjetno izkopana v 13. stoletju, smo odkrili odlomek rimskodobne marmorne plošče, uporabljene kot podlaga za leseni steber.
Gre za odlomek desnega zgornjega vogala rimske marmorne nagrobne (?) plošče, debele 6 cm, na kateri je do pasu ohranjena podoba dečka ogrnjenega v sagum, na desni rami spet z okroglo fibulo. Desno roko ima položeno na prsa in s prstom kaže na zvitek (?) ki ga drži v skrčeni levi roki. Seversko obdobje, konec 2. – polovica 3. stoletja (foto: Matija Lukić) .
Razstava je nastala v sodelovanju s Skupino STIK in Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož. Postavitev razstave sta omogočila Mestna občina Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož.
Dodaj odgovor