Počasi se naše raziskave Gosposvetske ceste na enem delu najdišča bližajo h koncu in vam tako lahko predstavimo naša dognanja. Ostanke novoveške Gosposvetske, oziroma ceste Marije Terezije, kot se je imenovala nekoč, smo odkrivali po celotni dolžini območja raziskav. Cestnim tlakom smo tako sledili vse od križišča z današnjo Bleiweissovo do križišča s Slovensko cesto. Torej so Ljubljančani ali obiskovalci v središče novoveške Ljubljane prihajali od Kranja po isti poti kot danes.

Iz pisnih ali ikonografskih virov o izgledu tega območja na začetku novega veka (16. stoletje) ne vemo prav veliko. Iz vojaškega zemljevida, izdelanega med leti 1763 in 1787 je razvidno, da je bilo konec 18. stoletja to območje še vedno pretežno agrarno, oziroma poraščeno s travniki, nekaj stavb pa je vendarle stalo na obeh straneh ceste. Kaj bi te zgradbe lahko bile, lahko zgolj ugibamo, saj pisni viri o tem molčijo, njihovih ostankov pa ob severni polovici ceste nismo uspeli odkriti. Cesta Marije Terezije je sicer potekala po isti osi kot današnja Gosposvetska, a je bila po videzu, tako kot njena okolica, precej drugačna. O asfaltu in pločnikih ni bilo ne duha ne sluha, pešci in kočije z vpregami ter jezdeci na konjih so potovali po cesti, zgrajeni večinoma iz prodnikov. Ob križišču Gosposvetske z Bleiweissovo smo okrili zgolj en nivo novoveškega cestišča, kar nakazuje na to, da v tem delu cestišče ni potrebovalo veliko popravil. Drugače je bilo na vzhodnem delu, kjer so cesto takratni komunalni delavci pogosteje popravljali. Uspeli smo namreč ugotoviti, da ima novoveška cesta med križiščema z današnjo Kersnikovo in Slovensko več nivojev, med temi nivoji pa so nabrani debeli sedimenti, ki so se tukaj odlagali zaradi uporabe cestišča.

O asfaltu in pločnikih ni bilo ne duha ne sluha, pešci in kočije z vpregami ter jezdeci na konjih so potovali po cesti, zgrajeni večinoma iz prodnikov.

Območje raziskav se prične urbanizirati nekako ob koncu 18., oziroma na začetku 19. stoletja, ko na njeni južni strani zrasteta dve pomembni zgradbi. Gre za evangeličansko cerkev Primoža Trubarja, ki še danes markira Gosposvetsko cesto ter Kolizej, ki je pred nekaj leti doživel svoj nesrečni konec, v novem veku pa je to bila ena izmed najveličastnejših zgradb v Ljubljani. Na severni strani ceste v tem času prav tako zgradijo nove stavbe, njihovega namena pa ne poznamo. Glede na zemljevid iz leta 1860 je šlo za precej velike stavbe, ki so, kot smo ugotovili med našimi raziskavami, bile tudi podkletene. Na stari razglednici je eno izmed teh zgradb še vedno moč videti, na njej pa je tabla VHOD NA VRT, kar daje slutiti, da je stavba proti koncu svojega obstoja dajala zavetje žejnim in lačnim. V času, ko je bila ta stavba zgrajena, je bil na vzhodnem koncu ceste Marije Terezije oblikovan trg, ki pa je bil kasneje na severni strani zamejen z izgradnjo Tavčarjeve palače (kasneje kavarna in hotel Evropa). Na fotografiji iz leta 1895 palača že stoji, za njo pa je moč videti stavbe, ki so bile zgrajene pred njo, saj so že vidne na zemljevidu iz leta 1860. Nekako istočasno z izgradnjo Tavčarjeve palače je bila po celotni osi ceste zgrajena kanalizacija, prav tako odkrita med našimi raziskavami. Kot zanimivost naj omenimo, da so pri gradnji palače odkrili in raziskali del severnega emonskega grobišča, o katerem pa bomo govorili v naslednjem poročilu.

Današnja podoba Gosposvetske ceste (to ime je dobila leta 1919) je začela nastajati z izgradnjo Tavčarjeve palače in se skozi naslednja desetletja dopolnjevala. Kot je moč videti na fotografiji iz leta 1935 je že nosila današnjo podobo, po njej je živahno vozil tramvaj, ljudje pa so vsepovprek prečkali cestišče, ki je takrat že bilo utrjeno z granitnimi kockami. Tramvajsko omrežje je bilo ukinjeno leta 1958, po Gosposvetski so po že asfaltirani cesti pričeli drveti trolejbusi, območje pa je v šestdesetih dopolnila zgradba hotela Lev.

Tramvajsko omrežje je bilo ukinjeno leta 1958, po Gosposvetski so po že asfaltirani cesti pričeli drveti trolejbusi, območje pa je v šestdesetih dopolnila zgradba hotela Lev.

Gosposvetsko cesto v naslednjih mesecih čakajo nove temeljite prenove, poleg zamenjave komunalne infrastrukture, bo zamenjan in polepšan tudi njen zunanji videz, uživali bomo lahko v prenovljenem cestišču in pločniku ter v na novo posajenem drevoredu, zvečer pa se sprehajali v soju nove javne razsvetljave. Ampak do začetka gradbenih del bomo bomo tukaj še nekaj tednov na delu arheologi in vam sproti razkrivali pretekle »gosposvetske zgodbe«. Naslednjič vam bomo pripovedovali zgodbo o enem izmed emonskih grobišč, ki se skriva pod cesto Marije Terezije, oziroma današnjo Gosposvetsko.

avtor: Mojca Fras