Arheološke raziskave ob prenovi mestne tržnice na Ptuju

V sklopu načrtovanega projekta funkcionalne in stavbne prenove mestne tržnice na Ptuju, so v mesecu juniju tega leta na platoju tržnice in okoliški Slomškovi, Miklošičevi ulici ter Slovenskem trgu, potekale predhodne arheološke raziskave, ki jih je izvajal zavod Skupina STIK.

Namen raziskav je bilo ovrednotenje vsebine in ohranjenosti arheoloških ostalin, ki se danes skrivajo pod ploščadjo tržnice in njeni bližnji okolici. Arheološke ostaline se bodo predvidoma vključile v načrtovano prenovo, ki bo med drugim temeljila tudi na historičnih potezah prostora. Za potrebe  razumevanja prostora smo izkopali 8 smiselno umeščenih testnih jarkov. Obravnavano območje je bilo zaradi svoje lege v samem mestnem jedru doslej arheološko slabo poznano in ni bilo deležno sistematičnih arheoloških raziskav.

Območje današnje tržnice, nekdanjega Tyrševega, kasneje pa Hitlerjevega in Titovega trga, se historično nahaja ob jugovzhodnem robu rimske Poetovie in kasneje na severovzhodnem robu srednjeveškega Ptuja.

Ključna za razvoj jugovzhodnega dela Ptuja sta bili reki Drava in Grajena. Struga Drave je bila v rimskem obdobju širša in naj bi vsaj občasno segala vse do Mestnega (nekdaj Florijanskega) trga, medtem ko je tok Grajene potekal nekje po trasi današnje Krempljeve ulice. Tako sta obe reki nekdanje mesto zamejevali na terasi današnje Prešernove ulice. Pogojno je mesto segalo do območja Mestnega trga.

Iz prve polovice 20. stoletja so na območju tržnice  izpričane  najdbe posameznih rimskodobnih kamnitih spomenikov, reliefov in drugih arhitekturnih elementov, ki so bili odkriti tekom gradbenih del na Slomškovi in Miklošičevi ulici ali pa so še danes vzidani v okoliške hiše, vendar so le-ti brez oprijemljivih kontekstov. Najzanimivejša je omemba Viktorja Skrabarja, ki ob rušenju t.i. Male Kasarne na območju tržnice omenja rimske stavbe in grobove.

Tokratne raziskave so potrdile, da rimsko mesto ni segalo na območje današnje tržnice. Sonde na zahodnem in vzhodnem delu območja so namreč pokazale, da se neposredno pod današnjim cestiščem nahajajo več kot 2 m debele naplavine Grajene pod njmi pa prodnate naplavine Drave. Tako naplavine Grajene v zahodnem delu kot naplavine Drave na vzhodnem vsebujejo številne rimske najdbe. Mesto se je torej na tem delu zaključevalo na konglomeratnem »proštijskem« pomolu nad tržnico, ki pa se takrat morda na zahodnem delu ni zaključeval tako strmo kot danes.

Domnevno v 9. stoletju je na pomolu stala Kocljeva lastniška cerkev, sigurno pa je na tem mestu v 11. stoletju stala župnijska cerkev sv. Jurija – Proštijska cerkev, ki jo je obdajalo grobišče.

V tem času se je Drava na vzhodu pomaknila bolj proti Vičavi in Bregu in na območje južnega Ptuja naplavila večje količine materiala. Sedimentacija se je zaključila najkasneje v 13. stoletju, ko se mesto na naplavinah že formira z mestnim obzidjem in Minoritskim samostanom.

Ponoven vzpon mesta se začne v 12. stoletju, ki je bilo na začetku obdano z nasipom, sto let kasneje pa dobi obzidje. Na severovzhodu se je mesto zaključevalo z Pivskimi, Špehastimi oz. Novimi vrati in bastijo, ki je danes še vidna v tlorisu hiš Slomškove 3 do 9. Obzidje se je proti jugu nadaljevalo sprva v smeri današnje Krempljeve ulice, v 13. stoletju pa po trasi današnje Vodnikove ulice do Minoritskega samostana. Z razvojem mesta sta današnji plato tržnice obdali tudi glavni mestni komunikaciji. Sprva lokalna nato tranzitna cesta je v 12. stoletju potekala po Prešernovi in Murkovi ulici v dolino Grajene, zaradi naraslega prometa v 13. pa je prišlo do preboja cerkvenega areala in nastanka Slomškove ulice, kot bližnjice do Pivskih vrat.

Ohranjenost arhitekturnih elementov prvotnega obzidja in mestnih vrat na križišču Slomškove in Miklošičeve ulice smo skušali preveriti s testnim jarkom na samem ustju križišča. V jarku smo odkrili ostaline starejšega zidu, vzporednega z današnjimi objekti in pomaknjenega dobra dva metra v današnje cestišče. Starost zidu še ni povsem jasna kaže pa, da je bil dostop v mesto v tem delu ožji od današnjega in da so srednje in novoveške arhitekturne ostaline pod današnjim cestiščem še ohranjene.

Stavbni razvoj na notranjem robu severovzhodnega vogala mesta do izgradnje Proviantne hiše v 16. stoletju ni poznan. Da lahko na obravnavanem območju pričakujemo starejše objekte priča odkritje kamnitega zidu v testnem jarku ob vhodu v tržnico.

Obstoj slednjih gre najverjetnje iskati samo izven gabaritov kasnejših objektov. V 16. stoletju so v okviru protiturškega utrjevanja štajerski deželni stanovi pod proštijskim hribom postavili trinadstropno Proviantno hišo. Med leti 1751 in 1860 je bila stavba last vojaške invalidske uprave. Poimenovali so jo Mala invalidska hiša ali Mala Kasarna in leta 1760 prizidali trakt z oficirskimi stanovanji na Slomškovi ulici.

Masivni, več kot meter debeli opečnati zidovi segajo ponekod tudi več kot 2 metra v globino. Na globini slabega pol metra so ohranjeni na celotnem območju od vzhodnega roba platoja tržnice do zaključka Mikološičeve ulice na severovzhodu. Objekt je bil nato med leti 1905 in 1912 porušen, prostor pa urejen v tržnico kot jo bolj ali manj poznamo še danes.