Arheološke raziskave na Prešernovem nabrežju v Piranu

Arheološke raziskave, ki jih v teh dneh po piranskem Prešernovem nabrežju izvaja zavod Skupina STIK, se odvijajo v sklopu načrtovane prenove nabrežja.

Občina Piran želi v prihodnjih letih urediti celotno območje, za leto 2017 načrtujejo urejanje plaže pred hotelom Piran, v letu 2018 pa bo na vrsto prišlo Prešernovo nabrežje do Punte.

Arheologi smo izkopali 22 sond oziroma jarkov različne dolžine (5 – 15 m), širine 1,5 m in do globine, na kateri se na dnu izkopov pojavi podtalnica (1 – 1,5 m).

Kot vedo in radi znajo povedati vsi stari pirančani, je nekoč morje segalo vse do obalnih hiš in ribiči so imeli priveze za svoje barke pri izhodih, ki so vodile z ulic skozi staro mestno obzidje naravnost do vode.

Zakaj potem iskati arheološke najdbe na teh mestih, če je bilo današnje nabrežje narejeno šele tik pred 2. svetovno vojno?

Arheologi vemo, da je bilo nekoč, še v rimskih časih, morje 1,5 m nižje kot danes in tam, kjer je bilo pred 100 leti morje, je bilo pred 2000 leti kopno. Zaradi tega je smiselno da preverimo, preden se gradbeniki lotijo dela, kaj se skriva v globljih plasteh pod tlemi in se tako izognemo nepotrebnim zastojem med samo obnovo nabrežja.

V sondi, izkopani na severni strani nabrežja, tik ob izhodu iz Resslove ulice, smo odkrili stopnice, po katerih so še v 19. stoletju piranski ribiči sestopali do obale in čolnov.

V sondi, izkopani pred cerkvijo Marije Zdravja, smo odkrili temelje starega piranskega mestnega obzidja (na južni strani) ter zidove hiš, ki so starejše kot te, ki so vidne na franciscejskem katastru iz 19. stoletja, mogoče celo starejše od samega obzidja.

V tej sondi smo odkrili lepo ohranjen stari tlak trga, ki se je nekoč (še v 19. stoletju) raztezal med cerkvijo in hišo, katere mejni zid se vidi na vzhodni strani sonde. Kaj se skriva globlje pod njim, zaenkrat ne vemo, ker tlak puščamo ohranjen, dokler se na piranski občini in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ne odločijo, kako in ali ga prezentirati.

Na južni strani sonde se vidi dobro ohranjeno zunanje lice piranskega obzidja, na notranji strani tik ob njem poteka cesta. Severno od ceste je nekoč, še v 19. stoletju, stala hiša, od katere so se ohranili zidovi in kamniti tlaki ter spodnji del pečke oziroma dimnika.

Po drugi strani, na mestih, kjer so arheološke ostaline ohranjene, bo potrebno premisliti o prilagoditvi projekta ureditve nabrežja tako, da ne bodo le-te uničene ali da bodo celo prezentirane in bo tako piranska dediščina vidna in dostopna vsem.

Eno izmed takih mest leži v neposredni bližini Punte, na današnjem parkirišču in nekdanjem trgu pred cerkvijo Marije Zdravja (znana tudi kot cerkev svetega Klementa).

Trg je bil nekoč precej manjši in na njegovi vzhodni strani so še v 19. stoletju, stale stare piranske hiše, kot je razvidno tudi iz starega, t. i. franciscejskega katastra.

Piransko mestno obzidje je bilo grajeno postopoma. Najstarejši del naj bi bil zgrajen že v 13. stoletju in je obdajal prav območje, najbližje Punti. Sicer pa je bilo obzidje večkrat popravljano, nazadnje pa v novem veku zaradi širitve mesta na obalo deloma podrto, deloma pa skrito med zidovi hiš, ki so se na njega prislonili.