Mislim globalno, delujem lokalno

Uporaba lidarskih podatkov za spodbujanje lokalnih skupnosti k varovanju in ohranjanju arheološke dediščine

V letu 2015 so postali za območje cele Slovenije dostopni podatki zračnega laserskega skeniranja, t. i. lidarski podatki. Ti podatki med drugim omogočajo prepoznavanje arheološke dediščine v prostoru. Poleg vira ogromne količine novih informacij so se lidarski podatki pokazali tudi kot izjemno atraktivno sredstvo za predstavljanje dediščine nestrokovni javnosti, saj združujejo uporabo najmodernejših tehnologij in vizualno zelo privlačne izdelke. K temu sklepu nas je navedel izjemen odziv nestrokovne javnosti na dosedanje delo raziskovalcev lidarskih podatkov na območju med Pivko in Ilirsko Bistrico (dr. Edisa Lozić s sodelavci), ki se zrcali tako v odmevnosti v dnevnem časopisju kot v samo iniciativi posameznikov, ki so se obrnili neposredno na raziskovalce.


2. Lidar v arheologiji, 1. del

3. Lidar v arheologiji, 2. del


Namen projekta …

… je ozavestiti lokalne prebivalce o “njihovi”, tj. lokalni arheološki dediščini. Kot kažejo številne izkušnje tako v Sloveniji kot tudi v tujini, je namreč najboljši način za trajnostno varovanje in ohranjanje arheološke dediščine sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Ozaveščene in dobro informirane lokalne skupnosti so ob minimalni pomoči odgovornih konservatorjev in restavratorjev sposobne samoorganizacije z namenom varovati dediščino, jo ohranjati in v nekaterih primerih tudi razvijati v smeri trajnostnega trženja. Ozaveščena lokalna skupnost je najboljši trajnostni varuh dediščine!


4. Lidarski podatki in Gradišče nad Knežakom, 1. del

5. Lidarski podatki in Gradišče nad Knežakom, 2. del

6. Lidarski podatki in Gradišče nad Knežakom, 3. del


Območje izvajanja projekta …

… smo omejili na širšo okolico Knežaka. Območje smo izbrali najprej zaradi izjemne arheološke dediščine. To so raziskovalci odkrivali že konec 19. stoletja, ogromen napredek pa so prinesle predvsem dolgoletne raziskave Notranjskega muzeja in s tem povezani napori sodelavcev ZVKDS, OE Nova Gorica za strokovne razglasitve več najdišč (Gradišča, Vrha, Čepne, Šilentabra, Šembij, Obrobe) za spomenike lokalnega pomena. Izjemnost te dediščine so najnovejše raziskave lidarskih podatkov potrdile. Na grebenu med Pivko in Ilirsko Bistrico je sedaj znana notranja organizacija 11 prazgodovinskih najdišč. Kartiranih je preko 800 grobelj in preko 2000 linearnih arheoloških znakov prazgodovinske agrarne izrabe, ki se razprostirajo na več kot 300 hektarih. To je enkraten primer arheološke dediščine v Sloveniji, ki ima po obsegu, dokumentiranosti in ohranjenosti le peščico primerjav v tujini (npr. Dartmoore, VB) in ga zato lahko smatramo kot primer posebnega pomena za celovitost slovenskega kulturnega prostora.


7. Lidarski podatki: “Greben gradišč” med Pivko in Ilirsko Bistrico


Tema projekta …

… je torej arheološka dediščina “grebena gradišč”, ki s svojo izjemno razsežnostjo vse vpletene sili k uveljavljanju postavljenih smernic varovanja in ohranjanja dediščine. Projekt ponuja eno izmed primernih rešitev za dodaten dvig kvalitete varstva in ohranjanja kulturne dediščine, ki temelji na sodelovanju tako s pristojnimi službami (ZVKD), kot tudi z lokalnimi skupnostmi. Pri tem smo novo tehnologijo (lidar) uporabili kot pripomoček za angažiranje lokalnih skupnosti in pri tem gradili na dosedanjem delu številnih arheologov, ki se ali so se ukvarjali s to dediščino.

Cilji projekta …

… so:

1. Predstavljanje kulturne dediščine lokalnim skupnostim in širši javnosti.

2. Izboljšanje dostopnosti kulturne dediščine.

3. Vzpostaviti primer dobre prakse vključevanja lokalnih skupnosti v varstvo in ohranjanje kulturne dediščine.

4. Dvig kakovosti varstva in ohranjanja kulturne dediščine (posredno).