Arheološke raziskave na kaštelirju Ključ pri Hrastovljah

 

Arheološke raziskave območja načrtovane gradnje parka avtohtonih živali v Hrastovljah so razkrile sledi človeških aktivnosti iz različnih časovnih obdobjih. Najstarejše in najintenzivnejše so ostaline prazgodovinske poselitve, ki so bile skoncentrirane na jugovzhodnem delu območja raziskav. Glede na rezultate testnega izkopa sklepamo, da smo s tokratnimi raziskavami odkrili severozahodni rob prazgodovinskega poselitvenega arela. Maloštevilne najdbe iz obdobja antike, ki se pojavljajo izključno ob vznožju vzpetine na neizraziti terasi v pobočju, so najverjetneje bolj posledica širše rabe kulturne krajine kot pa poselitve in intenzivnejše rabe obravnavanega območja.

Arheološki testni izkop je potekal na v preteklosti že znanem arheološkem najdišču (EŠD 1356 Hrastovlje – Kaštelir Ključ). Rezultati tokratnih raziskav pa so nam z novimi podatki dali možnost detajlnejše interpretacije najdišča.

Pri rabi in razvoju tega prostora je ključno vlogo odigrala njegova pobočna lega in nizka stopnja poraščenosti. Posledično je območje podvrženo pobočnemu koluvialnemu in erozijskemu delovanju. Razčlenjenost geološke skalne podlage je preprečila večje pobočne premike zemljine, saj se je ta ujela v številne poglobitve in razpoke. V teh poglobitvah smo odkrili številne fragmente prazgodovinske keramike.

Predvidevamo, da je bila površina obravnavanega območja v času človekove poselitve, ki jo na podlagi številnega odkritega arheološkega materiala datiramo v prazgodovinsko obdobje, precej drugačna. Zemljene plasti so se do danes delno preložile. To je najverjetneje razlog, zaradi katerega nismo odkrili ostankov struktur oz. ostankov posameznih naselbinskih objektov. Obstoj objektov lahko vendarle pričakujemo na območju, kjer smo odkrili posamezne večje koncentracije fragmentov lončenine in ostanke hišnega lepa (glinen omet hiše). Domnevo potrjuje dejstvo, da so fragmenti lončenine veliki in ostrorobi, torej se niso premaknili daleč. Na delu območja raziskav smo opazili tudi posamezne izravnane oz. očiščene dele v skalni osnovi, ki so morda posledica antropogenega preoblikovanja terena zaradi lažje uporabe prostora.

Glede na sestavo in obliko odkrite prazgodovinske keramike lahko preliminarno sklepamo, da poselitev kaštelirja Ključ sodi v čas srednje bronaste dobe. Natančnejšo časovno določitev najdišča bo omogočila nadaljnja strokovna obdelava najdb.