Arheološke raziskave na območju izgradnje železniške proge – II. tir

 

Na območju med Koprom in Črnim Kalom,  kjer je predvidena izgradnja železniške proge – II. tir so poleti 2014 potekale arheološke raziskave v obliki arheološkega testnega izkopa. Namen raziskav je bilo ovrednotenje arheološkega potenciala dveh v preteklosti že znanih najdišč. Terenska dela je med 2. junijem in 17. julijem izvedla strokovna ekipa Skupine STIK v sestavi: Rene Masaryk, Rok Klasinc, Matej Draksler, Samo Hvalec in Alenka Julijana Berdnik.

Dela so potekala na dveh različnih lokacijah, slabih 6 km narazen, ki sta se razlikovali tako po reliefu kot po vegetaciji. Na območju Dekanov je terasiran teren, ki se počasi dviguje, poraščen z vinogradi in nasadi oljk ter sadnim drevjem. Območje je bilo podvrženo aluvialnemu sedimentiranju in eroziji, aluvialne plasti so debele. Plasti so zaradi vinogradniške dejavnosti globoko preoblikovane. Drugo območje Pod Tivnikom se nahaja pod viaduktom Črni Kal. Gre za dokaj strmo pobočje, ki je poraščeno s povečini borovim gozdom. Ker leži območje pod Kraškim robom so plasti pričakovano povečini koluvialnega nastanka.

Na obeh območjih smo izkopali več strojnih jarkov; na območju Dekanov 24, Pod Tivnikom pa 3. Širina in globina testnih jarkov je variirala – globino je narekovalo sledenje matični geološki podlagi, širino pa varnostni ukrepi (stopničast izkop pri večjih globinah je narekoval večje širine sond).

Predvsem na območju Dekanov je bil potrjen razmeroma močan arheološki potencial, ki ga je bilo na podlagi lokacij sond mogoče tudi dokaj natančno zamejiti.

Velika večina odkritega gradiva pripada antičnemu gradbenemu materialu in prazgodovinski ter rimski lončenini. Med antropogenimi strukturami smo identificirali jame, jarke, kurišča, kamnite zidove oziroma temelje – večino gre datirati v rimski čas, manj v novoveško obdobje.

Analiza rimskodobnega keramičnega gradiva kaže na močno prevlado grobe kuhinjske in preproste namizne lončenine medtem ko je transportnega posodja (amfor) izredno malo, importiranih predmetov ni – vse našteto kaže, da imamo opraviti z najdiščem močno ruralnega značaja, kar potrjujejo tudi odkrite strukture. Slednje prej kot na naselbinske objekte kažejo na t.i. kulturno krajino (polja, parcelne meje, komunikacije, drenaže).