Geodetske izmere poznorimske trdnjave na Hrušici

 

V drugi polovici oktobra smo, v sodelovanju z Inštitutom Ivan Michler, izvajali geodetske izmere na Hrušici. V treh dneh smo z GPS-om in totalno postajo detajlno izmerili ohranjene in konservirane ostaline obzidja  in obrambnih stolpov poznorimske trdnjave.  Izdelali smo načrt utrdbe in 3R teksturiran model  južnega vhodnega stolpa, nad katerim je bila v poznem srednjem veku zgrajena cerkev sv. Jedrti.

3D MODEL_nizkoresolucijski model južnega vhodnega stolpa

Mogočna poznorimska trdnjava Ad Pirum (Pri hruški) je stala 858 m visoko na planoti Hrušici, kjer je državna cesta Emona – Akvileja dosegla svojo najvišjo točko. Ob prometnici, ki je bila sicer zgrajena že za cesarja Avgusta, je bila na tem mestu prej le poštna postaja. V poznorimskem obdobju (3. – 4. stol.) so tu zgradili veliko trdnjavo, ki je bila ob Ajdovščini (Castra) in Vrhniki (Nauportus) nedvomno najpomembnejša utrdba v sistemu alpskih zapor (Claustra Alpium Iuliarum).

Ovalni kastel, ki je po velikosti ustrezal vojaški enoti 500 mož (kohorta), je bil spretno zgrajen prav na mestu, kjer je cesta dosegla vrh prelaza. Kastel je bil dolg 250 m, povprečno širok okrog 70 m in obdan z mogočnim, 2,7 m debelim zidom. Glede na naravne danosti je bil razčlenjen v dva dela: v spodnjem, skozi katerega je tekla cesta, so bila bivališča, zgornji pa je služil kot zatočišče v primeru, da je bil spodnji del že osvojen. Zgornjo polovico so uporabljali tudi za občasno nastanitev večjih vojaških enot, v njej smemo domnevati obsežno šotorišče.

3D rekonstrukcija trdnjave (izdelali v Narodnem muzeju Slovenije):

Spodnji del kastela je bil še posebej močno utrjen. Vanj je vodilo dvoje vrat, ki sta jih na obeh straneh varovala po dva mogočna stolpa. Vrata so bila široka 6 m. V notranjosti utrdbe so odkrili precej zgradb, barak, šotorišč, ognjišč, apnenic ter vodni zbiralnik, funkcionirala pa je vsaj še na začetku 5. stoletja. Kmalu zatem je bila opuščena tako kot celotni odsek ceste čez Hrušico.

(vir: Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem; http://www.dedi.si/dediscina/426-hrusica)