Odkriti sledovi prazgodovinske poselitve Litije

Konec aprila 2013 smo zaključili arheološke raziskave, ki so se za potrebe gradnje Osnovne šole Litija, pričele poleti 2012.

Raziskana je bila površina ca. 3000 m2.

245






Sedaj zaključena arheološka izkopavanja nosijo prav poseben pomen, saj so to prve sistematične arheološke  raziskave v Litiji. Nova odkritja so v veliki meri dopolnila zgodbo o življenju in razvoju tega prostora ter dala kraju dolgo zgodovino. Najzanimivejša je vsekakor ugotovitev, da je bil prostor med Sitarjevcem in reko Savo poseljen  že v bakreni dobi.

Na raziskanem območju smo odkrili številne sledi človekovih aktivnosti v prazgodovini (fragmenti keramike, kamnita orodja,  žlindra, tlakovane površine, jame, itd.). Prazgodovinska poselitev se je razvila ob nekdanjih savskih koritih, kjer je bila stalno na voljo tekoča voda in s tem tudi obilica hrane. Ob in med koriti, pogosto neposredno na savskem produ, smo odkrili obsežne površine utrjene z velikimi prodniki. Takšna tlakovanja so olajšala življenje ob reki, ki je pred tisočletji še občasno poplavljala. Utrjene hodne površine kažejo na  dobro organiziran prostor znotraj prazgodovinske poselitve Litije.  Na obrobju utrditev smo odkrili več jam, ki verjetno predstavljajo ostanke lesenih objektov in pripadajočih struktur.

3Copy of IMG_4139 copyCopy of IMG_4107 copy







V plasteh smo odkrili tudi nekaj kamnitih odlomkov ter orodij. Med njimi je tudi lepo izdelana puščična ost. Lov je namreč v tem času predstavljal velik  del pridobivanja hrane.

Poplavno območje s prisotnostjo raznovrstne divjadi in rodovitno zemljo na obrobju ter stalen vir tekoče vode so dejavniki, ki so botrovali k začasnemu zadrževanju in rednim aktivnostim prazgodovinskega človeka na tem območju: lov, ribolov, priprava hrane, izdelava kamenih orodij in orožja.

Območje Litije je močno rudonosno, zato ne preseneča odkritje žlindre, ki kaže na pridobivanje in taljenje kovin že v bronasti dobi. Ostankov peči za taljenje rude tokrat nismo odkrili. Pričakujemo jih vsekakor lahko v neposredni bližini.

Eden glavnih motivov za prazgodovinsko poselitev Litije so bila prav gotovo bogata rudišča. Ta del posavskega hribovja je namreč bogat z nahajališči sulfidnega bakra, cinka, svinca in železa, prav tistih kovin, ki so bile zanimive za prazgodovinskega človeka. V novem veku je bila okolica Litije med rudarsko najbogatejšimi nahajališči v vzhodnih Alpah. Svinčeva in cinkova ruda je vsebovala ekonomske količine cinabarita (žvivosrebrni sulfat), barita (barijev sulfat) in halkopirita (bakrov železov sulfat).