Sistematične raziskave Ančnikovega gradišča potekajo s prekinitvami od 80-ih let prejšnjega stoletja. Do sedaj je bil raziskan že večji del naselbine, ki živi predvsem v obdobju pozne antike (3. in 4. stol.) ter v manjši meri tudi v obdobju zgodnjega srednjega veka (7. – 9. stol.), ko so se tod naselili Slovani. Izkopavanja so bila osredotočena predvsem na južni in zahodni rob naselbine z obzidjem, na katerega so se naslanjali posamezni objekti. V severozahodnem delu je bil odkrit tlakovan vhod, medtem ko na vzhodnem delu zaradi strmine pobočja obzidja ni bilo.
V letošnji sezoni nameravamo izkopati še neraziskan severni del naselbine, kjer pričakujemo nadaljevanje in zaključkek obzidja ter morebitne posamezne objekte. Raziskava poteka v sklopu projekta Evropskega teritorialnega sodelovanja Rojstvo Evrope, katerega nosilec je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Sama izkopavanja izvajata Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Skupina STIK, zavod za preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti.
Ančnikovo gradišče, pogled z zahoda.
Z izkopavanji smo pričeli na mestu, kjer so bile raziskave zaključene leta 2010 – to je ob vhodu v naselbino. Do sedaj smo odprli približno četrtino območja predvidenega za raziskavo in pričakovano naleteli na ruševino obzidja ter na sledove prvega objekta, ki je bil zgrajen tik ob vhodu. Tega označuje močna žganinska plast, posamezna kurišča in podporni steber, od katerega se je ohranila le jama za kol s kamni, ki so služili kot zagozde.
Med najdbami gre omeniti odlomke poznoantične lončenine, ki so tudi glazirani ali okrašeni z valovnico ter predvsem bronast krilat okov, ki je služil kot okras na pasu. Navadno ga pripisujejo vojaški noši, take pasove pa so nosili tudi višji civilni uradniki.
foto: G. Babič
Comments are closed.