Uvod v arheološke raziskave na Kozlovem robu v Tolminu

V začetku julija je Skupina STIK v sodelovanju s Tolminskim muzejem pričela z arheološkimi raziskavami na Kozlovem robu v Tolminu. Na območju severnega medzidja tamkajšnjega gradu je namreč predvidena obnova zidu, katera bo deloma posegala tudi v starejše ostaline tega dela gradu. 

Obnova zidu, ki bo sledila arheološkim raziskavam pa predstavlja le prvi korak v okviru projekta Večsenzorna doživetja. Slednji povezuje gradove in vile v čezmejnem prostoru Italija – Slovenija, v ta namen pa je Občina Tolmin v okviru programa Interreg pridobila tudi evropska sredstva za raziskovanje arheološke dediščine na Kozlovem robu. Arheološkim izkopavanjem in obnovi zidu bodo sledile še ostale dopolnitve turistične in kulturne vsebine gradu, ki velja za enega najpomembnejših fevdalnih gradov na severnem Primorskem.

Prvič se grad v pisnih virih skupaj z grajskim grofom omenja leta 1188 – območje je skupaj s preostalim Tolminskim oglejskemu patriarhu v fevd bilo podarjen leta 1001. Kasneje je rezidenca bila preseljena v spodnji grad v Tolminu, poimenovanem Dvor. Ko je Tolminsko iz oglejskih rok leta 1420 prešlo pod oblast Beneške države, je Dvor pričel nezadržno propadati, pomembnejšo vlogo pa je ponovno pridobil Kozlov rob. Grad je bil nato v dveh potresih močno poškodovan – najprej leta 1348, nato pa še 1511. Tekom obstoja je doživel več prenov, življenje v njem pa se je dokončno prenehalo s pozidavo nove renesančne graščine z velikim parkom na »Brajdi«. Kmalu za tem je prišlo do ideje o temeljiti vojaški prenovi utrdbe, ki je izpričana iz prve znane skice gradu, a arheološki dokazi o dejanski prenovi molčijo.

Kozlov rob in z njim grad sta vidnejšo vlogo prevzela ponovno v 1. svetovni vojni. Že nekaj let pred njenim pričetkom je na vrhu hriba bil zgrajen štirinadstropni betonski opazovalni stolp. Skupaj s serpentinasto dostopno cesto naj bi bil namenjen turistični uporabi, a ga je avstrijska vojska kasneje s pridom uporabila kot svojo opazovalnico. V pobočju hriba je bilo izkopanih nekaj kavern, dve celo v samem grajskem jedru, vzhodni plato pod renesančno bastijo pa je bil obdan s strelskimi jarki.

Od leta 1965 dalje potekajo na gradu obnovitvena dela, vse od leta 1996 pa načrtne terenske raziskave stavbne zgodovine, zavarovanje ohranjenega dela gradu, statična in konservatorska sanacija ter dopolnitve zidov do nivoja grajskega dvorišča.

S projektom Interreg Občina Tolmin nadaljuje z obnovo gradu in dopolnitvami njegove prezentacije, kar Kozlov rob skupaj s Tolminskim muzejem uvršča med pomembe učne točke za lokalno in slovensko zgodovino, kastelologijo, konservatorstvo in arheologijo.  Arheološka izkopavanja, ki v teh dneh potekajo na Kozlovem robu bodo tako doprinesla k dodatnemu razumevanju prostora tik severno od severnega obzidja ter dopolnila širšo zgodovinsko sliko tega prostora. Pretekle raziskave so razkrile večjo količino drobnega materiala predvsem s konca 15. in začetka 16. stoletja (steklo, kuhinjsko posodje, pečnice, okrašeno namizno posodje, puščične osti, krogle za topiče in puške itd.), ki skupaj s historično materialno strukturo (zidovi, arhitektura, smetišča, ipd.) nosi zgodovinsko, tehnično in umetnostno sporočilo obstoja gradu. Aktualne raziskave bodo dale še natančnejši vpogled v severno območje izven grajskega obzidja, ki bo nato po konservaciji dobil tudi novo in varnejšo podobo.

foto: Ana Hawlina

uporabljeni viri: http://www.eheritage.si/DDC/DDC_023_043_SUWOCGFWJUKTLTHDMHWFYYWEMQLWHJ.pdf